Od aprila dalje, ko so na to problematiko opozorili v Banki Slovenije, so se v več bankah povečala vračila dela skupnih stroškov posojila. Po opozorilih Banke Slovenije so namreč posojilojemalci, ki predčasno poplačajo obveznosti iz kreditne pogodbe, upravičeni do vračila dela skupnih stroškov, ki so bili zaračunani ob odobritvi, če je bila kreditna pogodba sklenjena po 7. avgustu 2010. To določata zakonodaja in sodna praksa evropskih sodišč.
Poslovne banke, ki samodejno vračajo del skupnih stroškov upravičencem, so za zdaj v manjšini. »Tisti, ki sedaj predčasno odplačajo kredit, v nekaterih primerih avtomatsko dobijo povrnjen del stroškov, v nekaterih primerih pa morajo oddati vlogo. Tisti pa, ki so kredit predčasno poplačali že prej, po naših informacijah ne dobijo avtomatsko povrnjenega zneska, temveč morajo oddati vlogo,« so pojasnili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).
V Novi Ljubljanski banki sorazmerni del stroškov za nazaj vračajo na zahtevo stranke, za tekoča dokončna poplačila kreditov pa vračilo sorazmernega dela stroškov izvajajo samodejno po izvedenem dokončnem poplačilu kredita. V Novi KBM so pojasnili, da je predčasno poplačan razmeroma majhen delež odobrenih posojil, v primeru predčasnega odplačila kredita pa ravnajo v skladu z zakonodajo. Vsako vlogo obravnavajo in stroške povrnejo, če so za to izpolnjeni pogoji. Kot so povedali v SKB banki, so vračilo dela stroškov posojila začeli izvajati že novembra lani: »Praksa banke je, da stranka kontaktira banko, kjer prejme izračun stanja za predčasno odplačilo z opredeljenimi stroški, ki bodo v sorazmernem deležu na podlagi predčasnega poplačila povrnjeni.« Kot so povedali v Addiko banki, vračilo sorazmernega dela stroškov izvedejo na podlagi zahteve posojilojemalca, skladno z določbami zakona o potrošniških kreditih in aktualno sodno prakso, pri čemer upoštevajo tudi izdana mnenja državnih organov. Pri vračilu sorazmernega dela stroškov Addiko banka upošteva splošni zastaralni rok.
V Gorenjski banki od decembra lani ob predčasnem poplačilu posojila del stroškov vrnejo samodejno. V Unicreditu so pojasnili, da so vračanje dela stroškov posojila začeli avtomatsko zagotavljati že pred javno komunikacijo Banke Slovenije marca lani. Po pojasnilih Deželne banke Slovenije za zagotovitev avtomatskega vračanja potekajo intenzivne aktivnosti, stroške predčasno odplačanih potrošniških posojil pa so strankam vračali že pred objavo Banke Slovenije. S prvim junijem so v Delavski hranilnici vračila avtomatizirali, tako da strankam za povrnitev stroškov ni več treba oddajati vloge.
Naraščanje števila zahtevkov
V Banki Sparkasse so na podlagi prejetih smernic v preteklem tednu za zagotavljanje vračila dela stroškov posojila izvedli tehnično nadgradnjo, ki omogoča avtomatizirani izračun vračila stroškov, ne da bi posojilojemalec to zahteval. Posojilojemalcem, ki so predčasno poplačali kredit pred nadgradnjo, pa stroške vrnejo na podlagi prejetega zahtevka ob upoštevanju petletnega zastaralnega roka in ob pogoju, da je bila kreditna pogodba sklenjena od vključno 7. avgusta 2010 dalje.
Ker je zakon o potrošniških kreditih na tem področju dopuščal več možnih razlag in pristopov, so banke pozvale regulatorja k dopolnitvi zakonodaje, so pojasnili v Banki Sparkasse. Na podlagi sodbe sodišča EU je v nekaterih sosednjih državah prišlo do spremembe regulative, s katero so podrobneje definirali vračila dela stroškov. »Do prejema smernic regulatorja v banki nismo vračali dela stroškov odobritve, saj smo bili mnenja, da je banki dejansko nastal strošek obravnave in smo do njega upravičeni ne glede na to, ali je stranka kredit predčasno poplačala ali ne,« so pojasnili v Banki Sparkasse. Dodali so, da letos opažajo naraščanje števila zahtevkov za vračilo stroškov v primerjavi s preteklim letom: »Prve smernice regulatorja smo namreč prejeli v letu 2022, zadnje pa aprila 2023, zato je bilo število vračil in zahtevkov strank v letu 2022 relativno majhno.«
Možnosti posojilojemalcev
Po pojasnilih Banke Slovenije skladnost ravnanj bank in hranilnic z zakonodajo in sodno prakso evropskih sodišč nadzirajo v okviru rednih nadzorniških postopkov in po potrebi ukrepajo. Zaradi zaznanih odstopanj so banke in hranilnice k doslednemu upoštevanju sodne prakse pozvali tako v okviru nadzorniškega dialoga kot v sporočilu za javnost. »Pomemben mejnik pri vračilu dela stroškov predstavlja sodba sodišča EU iz leta 2019, po kateri pravica potrošnika do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v primeru predčasnega odplačila kredita vključuje vse stroške, ki so bili naloženi potrošniku, torej tudi tiste, ki niso vezani na obdobje trajanja kreditne pogodbe,« so pojasnili v Banki Slovenije. Dodali so, da je pred tem tako v Sloveniji kot drugje v EU veljala razlaga in uporaba zakonodaje s tega področja, po kateri je kreditojemalec v primeru poplačila kredita upravičen do zmanjšanja stroškov, ki so vezani na preostalo obdobje trajanja pogodbe, kar so banke ves čas tudi upoštevale.
Za reševanje morebitnih sporov v Banki Slovenije svetujejo posojilojemalcem, naj se obrnejo na Združenje bank Slovenije in sodišče. V ZBS so pojasnili, da večinoma prejemajo vprašanja potrošnikov, deloma tudi pritožbe, največ zadev pa zastara – potem ko stranka z zahtevkom ni uspela pri svoji banki. Primerov obravnave vračil dela stroškov je na organu za izvensodno reševanje potrošniških sporov, ki deluje v okviru ZBS, zelo malo, so dodali na ZBS. Če morajo oddati vlogo, v ZPS posojilojemalcem svetujejo, da banki pošljejo dopis, v katerem jo pozovejo k delnemu vračilu stroškov. »Zaradi neustreznih praks na tem področju smo leta 2020 pozvali banke in hranilnice prek njihovega združenja k doslednemu izvajanju zakonodaje, o teh ravnanjih pa obvestili tudi Banko Slovenije. Naša prizadevanja so naposled dobila epilog,« so aprila poudarili v ZPS.
