Med orodji za boljšo organizacijo časa najdemo tudi zelo domiselna. Eno takih je recimo tako imenovano miselno odlagališče. Gre za aktivnost, ki nam omogoča, da imamo lahko glavo in jasne misli.
»Če namreč sprejmemo trik uma, da je pomembno vse, kar držimo v glavi, bomo vedno obremenjeni. Ko pa zlijemo vse na papir, se nam glava sprazni in takrat se povsem jasno zavemo, kaj je naš glavni fokus, ki nas bo premaknil naprej proti našemu cilju, ne da bi za to žrtvovali več časa, kot si ga želimo,« pove oblikovalka Maša Popovič, ki je zasnovala tiskani planer Fokuser. Zasnovan je na psihologiji našega uma in navad in ima kup orodij, ki nam pomagajo, da zastavljeno tudi uresničimo. Poleg že omenjenega miselnega odlagališča je tudi razporeditev – enemu dnevu namenjeni dve strani. »Tako je dovolj prostora za postavljanje treh glavnih dnevnih prioritet – akcijskih korakov (ki nas vodijo k našemu cilju), načrtovanje po urah za lažje 'kupčkanje' opravila (s čimer prihranimo čas) in beleženje.«
»Navdih sem črpala izključno iz realnega, predvsem praktičnega poslovnega življenja, ki od nas podjetnic zahteva zelo veliko 'igranja' vlog, od direktorske do izvajalske ter hkratne vloge mame, partnerice, hčerke. Odgovornosti, obveznosti in časovne omejitve ter naša lastna pričakovanja so vsi tisti pritiski, ki se dogajajo skorajda hkratno in nam povzročajo ogromno stresa – predvsem zato, ker nas naše misli in um prepričujejo, da je ta hip vse pomembno in nujno,« svojo zgodbo o navdihu za boljšo organizacijo časa prične Popovičeva, ki je planer izdala pri založbi Chiara.
Za vse, ki se borijo s časom
Če podležemo takšnemu pritisku lastnega uma in seveda okolice, se lahko zlomimo in ne vidimo jasno, kaj je tisto, kar se od nas v resnici zahteva, oziroma kaj je tisto, kar je za nas najpomembnejše, da se zgodi v našem poslu ali življenju. Pod stresom ne vidimo jasno, kaj je tisto, kar nas bo danes pripeljalo korak bliže našemu lastnemu cilju. Vse prevečkrat namreč samo odreagiramo na zunanje pritiske in zahteve, ki nas odvedejo stran od naših ciljev, namesto da bi aktivno poprijeli za dirigentsko palico.
»Kar v bistvu pomeni, da pustimo, da nam drugi vsiljujejo svoj urnik, namesto da bi upoštevali svojega.« Čas je namreč tisti, ki ga ne moremo nikoli več dobiti nazaj. In namesto da bi sami upravljali svoje življenje, največkrat drugi upravljajo nas, naše cilje in želje. In ko tako živimo iz dneva v dan, postajamo čedalje bolj zafrustrirani, brezvoljni in brez želja in ciljev, ki bi nam osvetljevali pot. Smo brez vizije, ker nimamo časa, da bi se ukvarjali sami s sabo in svojimi željami; ker smo vse preveč v vrtincu obveznosti, zaradi katerih ves čas cepetamo na istem mestu. Del planerja je tudi orodje sledilnik navad. »Vemo, da če ne spremenimo svojih navad, ne moremo napredovati. In nič te ne sili bolj v spremembo navad, razmišljanja in osebnostno rast kot podjetništvo, saj se moramo prilagajati in spreminjati na bolje – če seveda želimo uspeti. V fokuserju z orodjem sledilnik navad to beležimo in nadzorujemo lasten napredek.« In morda še najbolj zanimiva razlika: planer nima datumov, kar pomeni, da je »večen«. Lahko ga začnete uporabljati danes, sredi junija ali naslednje leto. Ker ni datumsko vezan, nimate več izgovorov, da na uspešno načrtovanje čakate na naslednji mesec ali leto. Datume vpisujete sami, en planer Maše Popovič pa vam nudi prostor za eno četrtletje.
Kaj je bolje: elektronsko ali pisno?
Znanstveno je dokazano, da se, medtem ko pišete, vzpostavijo posebne povezave med možgani in roko. »Možganske sinapse so močnejše in veliko bolje si zapomnimo napisano. In ker slika pove več kot tisoč besed, tudi naša pisava – v tistem hipu, ko smo nekaj zapisali – v sebi nosi sporočilno energijo, ki jo še kako dobro prepoznamo. Ko pogledamo zapiske za nazaj, točno vemo, ali smo bili v času pisanja slabe volje, veseli ali se nam je mudilo ali pa nam je bil ta ročni zapis celo nepomemben. Z lahkoto prepoznamo energijo svojega ročnega zapisa in pri tem ni treba biti grafolog,« pojasni Popovičeva.
Naši možgani dojamejo ročni zapis povsem drugače kot pa hladen in uniformiran tipkan zapis v e-koledar ali elektronski opravilnik, saj možgani že čez en dan pozabijo, kakšni so bili naši občutki, vezani na to nalogo. In občutki in naše reakcije so pomembni, ker se lahko na tak način bolje in pametneje odločamo v poslu.
Tudi prevelika uporaba e-aplikacij nam dela velike težave. »Ko imamo odprto eno aplikacijo, na zaslon hkrati skačejo še vsa druga potisna obvestila, od instagram sporočil, gmaila, SMS-ov do google koledarja in facebooka. Dodatno nas zmede še naša misel, ko se nečesa spomnimo in gremo guglat, pa pustimo odprt še deseti zavihek v brskalniku … E-okolje nam enostavno ne da miru, ki ga potrebujemo, da si zbistrimo misli. Zato je smiselno, da vsaj polovico načrtovanja naredite pisno – to je čas, ki ga namenite sebi, to je vaš čas, vaš intimen prostor, da si spraznite glavo, dobite dober fokus, in ko veste, kaj hočete in kaj je treba opraviti (od vse množice neskončnih 'to-dojev'), potem to zapišete v vašo najljubšo e-obliko. Prav zato fokuserju ljubkovalno rečem 'moj osebni asistent'.«
Zakaj zaobljube propadejo?
Vse preveč zaobljub se klavrno konča s slabo samopodobo, saj imamo občutek neuspeha, ker nismo dosegli, kar smo si obljubili. To potem slabo vpliva na vse naše nadaljnje odločitve v življenju. »Vsako doseganje želja in ciljev se zgodi le z osebnostno rastjo. Osebnostna rast pa je povezana s spreminjanjem naših navad in misli, ki nas vlečejo navzdol. Ciljev ne dosežemo, ker nimamo prave strategije ali pa nimamo prave miselne naravnanosti; največkrat je razlog oboje. Spremembe se bodo zgodile takrat, ko se bomo spremenili tudi sami. Če ves čas razmišljamo in delujemo isto, ne moremo pričakovati sprememb.«
Namesto naše odločitve, da letos ne bomo več jedli sladkih stvari, je veliko bolje, da ugotovimo, kakšna čustva ali stiske nam povzroča to, da se po potešitvi obrnemo k sladkorju. In ko ugotovimo vzrok, bomo spremenili svoje občutke, misli in potem se bodo spremenile tudi naše navade. Enako je s poslovnimi cilji. Na primer, da se zaobljubite, da boste vsak teden napisali pet objav za družbena omrežja. Dokler ne ugotovite vzroka vašega notranjega upora, zakaj ne pišete objav, vam nobena zaobljuba ne bo pomagala. Ko ugotovite vzrok, spremenite misli in prepričanja. In se raje zaobljubite, da boste vsak dan pazili na svoje misli. Noben planer ni čarobna palčka. Ne da bi vložili vsaj malo napora, se ne bo zgodila nobena sprememba.
