Ne samo pri drugem tiru, izvajalci pritiskajo z zahtevki za aneks tudi pri gradnji druge cevi karavanškega predora. Izbrani izvajalec del, turška družba Cengiz Insaat, je na naročnika, Družbo za avtoceste (Dars), že naslovila dva zahtevka za aneks k pogodbi. V prvem primeru gre za priznanje dodatnih del, v drugem pa za zahtevek za aneks zaradi podražitev materialov. V Darsu oba zahtevka še obravnavajo, a glede na vsesplošne podražitve gradbenih materialov in energentov se aneksu verjetno ne bodo mogli izogniti.
Za skoraj pol milijona
evrov dodatnih del
V Darsu trenutno obravnavajo dva izvajalčeva zahtevka za aneks, ki se nanašata na plačilo zaradi dodatnih del. Prvi zahtevek je vreden približno 100.000 evrov, drugi pa približno 350.000 evrov. Izvajalcu naj bi nastalo za slabega pol milijona evrov dodatnih del. »Gre za dodatna dela v predoru zaradi poenotenja rešitve odvodnjavanja z avstrijsko stranjo ter dodatna dela zunaj predora, predvsem zaradi dodatnih zahtev upravljalca objekta (Darsa, op. a.),« so za Dnevnik pojasnili v Darsu.
Obenem v Darsu obravnavajo izvajalčev zahtevek, ki se nanaša na ekstremne podražitve nekaterih gradbenih materialov. »Glede vsebine in obsega poteka usklajevanje in dodatno dokazovanje, zato v tem trenutku še ni znana višina zahtevka za podražitve,« so dodali v Darsu. Kljub temu pa zatrjujejo, da se pogodbena vrednost gradnje druge cevi karavanškega predora ne bo povišala, četudi bodo odobrili zahtevke izvajalca in posledično sklenili aneksa k pogodbi. »Pogodba z izvajalcem predvideva tudi nepredvidena dela in obravnavani aneksi so v okviru te vrednosti,« so zagotovili. Javno objavljena pogodba namreč jasno določa, da je v ceno 98,6 milijona evrov (brez DDV) oziroma 120,2 milijona evrov (z DDV) vključena tudi vrednost nepredvidenih del v višini 10 odstotkov. Pogodbena cena tako predvideva 9,8 milijona evrov (brez DDV) za nepredvidena in dodatna dela.
Podražitve so globalno dejstvo
Kot smo poročali včeraj, si v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenih materialov prizadevajo, da bi predvsem javni naročniki izvajalcem priznali tudi višje nabavne cene gradbenih materialov, saj so sami izračunali, da so se ti, skupaj z energenti, izjemno podražili. Analitiki GZS so izračunali, da se je dolarska cena posameznih energentov v primerjavi z lanskim letom dvignila za več kot 100 odstotkov, industrijski plin pa celo za 700 odstotkov. Samo v obdobju od lanskega do letošnjega marca se je armaturno železo v povprečju podražilo za 245 odstotkov, bitumenski proizvodi do 140 odstotkov, opečni in keramični proizvodi za 70 odstotkov ter polimerni izdelki do 75 odstotkov. Razlogi tičijo v skoraj triletni zdravstveni krizi in ruski agresiji na Ukrajino. Kot dodatni problem se je pojavilo tudi izrazito pomanjkanje teh surovin, tako na slovenskem trgu kot tudi na trgih EU, je za Dnevnik povzel direktor zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Gregor Ficko. »Ključni vzroki za pojav teh negativnih vplivov na trg z gradbenim materialom pa so vezani na rast cen osnovnih naravnih surovin, kot so železo, zemeljski plin in naftni derivati,« je dodal.
Še zmeraj optimisti
Družba Cengiz Insaat naj bi, kot je znano, drugo cev karavanškega predora zgradila v petih letih od podpisa pogodbe, torej do maja 2025. Ob podpisu (slovenske) pogodbe je eden izmed direktorjev družbe Cengiz Insaat Utku Gök medijem sicer zatrdil, da bodo končali leto dni pred rokom. Tedaj seveda ni mogel predvideti svetovne pandemije, ki je močno upočasnila predvideno dinamiko del. Izvajalec se je namreč kar nekaj mesecev soočal z zamudami pri pridobivanju delovnih dovoljenj za turške delavce. V začetku letošnjega marca so v Darsu vendarle oznanili, da so prebili polovico poti slovenske strani gore. »Ujeli bomo vse časovne roke oziroma kot pravi izvajalec – morda bomo končali celo prej,« je bil marca še zmeraj in kljub vsem težavam optimističen predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak. Po terminskem načrtu naj bi bil sicer izkop končan oktobra 2023. »Naslednjo jesen, predvidoma septembra, bi se slovenski del izkopa predora zaključil, ta bi se pridružil avstrijskemu delu. Avstrija in Slovenija sta javni razpis objavili hkrati, to je bilo leta 2017. Spomnimo, da so Avstrijci izvajalca uvedli v delo septembra 2018, v Sloveniji je bil medtem prvi Darsov izbor izvajalca po odločitvi državne revizijske komisije razveljavljen, kasneje pa so tudi vnovičen postopek zaznamovale večkratne pritožbe neizbranih izvajalcev, predvsem Kolektorja CPG in Gorenjske gradbene družbe.