V sredo je minilo trinajst let od katastrofalnih poplav na reki Dravi. To ni bila zgolj naravna nesreča, ki je bila posledica silovitega deževja – poplavni val je dvignilo neustrezno ravnanje upravnika verige hidroelektrarn, avstrijske družbe Verbund Hydro Power GmbH (Verbund). Tako izhaja iz pravnomočne sodbe, enako stališče zavzema tudi pristojno ministrstvo. Verbund kakršno koli odgovornost vztrajno zavrača.
V okviru poravnave izplačali slabih 15 milijonov evrov
Kljub temu so se Avstrijci v začetku lanskega leta poravnali z Republiko Slovenijo in izplačali 14,9 milijona evrov. Oškodovance pa je država pustila na cedilu, je prepričana Magda Vraničar, odvetnica iz Kranja, ki nekatere izmed njih zastopa v pravdnih postopkih na sodiščih v Mariboru in na Ptuju. »Poravnava je bila sklenjena izključno v imenu Republike Slovenije, ne pa tudi v imenu prizadetih državljanov. Ti v postopek niso bili vključeni in iz poravnave niso prejeli odškodnine, čeprav so škodo prijavili v državni sistem Ajda. S poravnavo je Republika Slovenija priznala obstoj škodnega dogodka in odgovornost družbe Verbund, vendar je ob tem izpustila neposredno prizadete državljane.«
Julija letos je predsedniku vlade poslala odprto pismo. V njem ga je pozvala k vzpostavitvi posebnega državnega sklada za povračilo škode evidentiranim oškodovancem poplav. V sistem Ajda je leta 2012 prispelo več kot 2000 vlog.
Pričakujejo enako obravnavo kot žrtve poplav avgusta 2023
»Omenjeni oškodovanci so do danes ostali brez pravnega ali finančnega varstva,« je opozorila odvetnica in spomnila, da je vlada po poplavah avgusta 2023 vzpostavila neposredni kompenzacijski model, ki temelji na prijavi škode, ne na tožbah. »Enako obravnavo pričakujejo tudi žrtve poplav iz leta 2012. Razlika med enim in drugim dogodkom ni vsebinska, temveč zgolj kronološka,« je prepričana.
Nujnost izplačila odškodnin je utemeljila na pravnomočni sodbi višjega sodišča v Mariboru, pri kateri je zastopala tožnika, Rancarsko društvo Malečnik. Sodišče je decembra 2024 potrdilo odškodninsko odgovornost Verbunda za škodo, povzročeno zaradi nepravilnega upravljanja zapornic na Dravi.
Višje sodišče se je oprlo na mnenje izvedenca hidrološke stroke, po katerem na podlagi količine padavin in pritokov reke Drave ni mogoče pojasniti poplavnega dogodka tako velikega obsega z delovanjem hidroelektrarn, ki jih upravlja Verbund. Zato je treba vzrok iskati v izpustih iz akumulacij v upravljanju Verbunda, ki so povečali poplavni val za vsaj 750 kubičnih metrov na sekundo, s čimer je nastala katastrofalna poplava s povratno dobo 400 let – namesto poplave s povratno dobo 100 let, kot bi kritičnega dne sicer nastala ob naravnem poplavnem valu, je ugotavljalo sodišče. Dravske elektrarne Maribor niso prispevale k povečanju naravnega poplavnega vala, saj so pravočasno končale praznjenje svojih akumulacij.
Tudi minister ugotavlja, da so Avstrijci ravnali neustrezno
»Ta sodba ima precedenčni značaj, zato bi bilo pravično, da se povračilo škode prizna vsem oškodovancem, prijavljenim v sistem Ajda, ne le tistim, ki so vložili posamezne tožbe,« vztraja odvetnica Magda Vraničar. Oktobra ji je odgovoril Jože Novak, minister za naravne vire in prostor. Predlog vzpostavitve neposrednega kompenzacijskega modela je zavrnil in pojasnil, da je bil po poplavah izveden program odprave posledic neposredne škode, v okviru katerega je bilo razdeljenih več kot 30,7 milijona evrov državnih sredstev. Obenem je Novak ugotavljal enako kot mariborsko višje sodišče – da je bistveno povečan pretok reke Drave posledica neustreznega ravnanja z zapornimi sistemi v upravljanju Verbunda. »Del škode ni posledica naravne nesreče, temveč neustreznega ravnanja z zapornimi sistemi,« je zapisal Novak.
»To pomeni, da je država potrdila odgovornost tuje gospodarske družbe za nastalo škodo, a kljub temu zavrnila vzpostavitev posebnega odškodninskega sklada za posamezne oškodovance,« je ogorčena odvetnica. Ti morajo zato samoiniciativno iskati pravico na sodiščih. »Če je odgovornost družbe Verbund že pravnomočno ugotovljena, se moramo vprašati – do kdaj bodo oškodovanci še čakali na pravično odškodnino?«
Le ena sodba v prid poplavljenim
Na slovenskih sodiščih v Mariboru, Slovenj Gradcu in na Ptuju so oškodovanci zoper Verbund vložili skupno 101 tožbo, s katero so zahtevali skupno okoli 107 milijonov evrov odškodnin. Postopki, ki še niso pravnomočno končani, se vlečejo. Na slovenjgraškem sodišču so ponovno na začetku obravnave, na ptujskem pa je izmed 33 zadev nerešena zgolj ena. Vsi drugi postopki so se tam razpletli v prid Verbundu. Avstrijska družba je pred sodišči vztrajno zavračala odgovornost za nastalo škodo, češ da nihče ni mogel predvideti tako obilnih padavin. Trdila je še, da je za nastalo škodo (so)odgovorna Slovenija, ker ni poskrbela za ustrezno čiščenje rečne struge.
Tudi primer Rancarskega društva Malečnik še ni končan, saj mora sodišče še določiti višino odškodnine. V leta 2015 vloženi tožbi je društvo terjalo plačilo 12.690 evrov zaradi škode v skladišču.
Zakaj se je Republika Slovenija poravnala izključno zase, ne pa tudi v imenu oškodovancev, če je bilo v sodnem postopku in po ugotovitvah ministrstva že jasno, da je za poplave odgovorna avstrijska gospodarska družba in je država razpolagala z vsemi podatki o oškodovancih ter višini zahtevanih odškodnin? Odgovora ministrstva za naravne vire in prostor nismo prejeli.
Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra 2012, zajele močne padavine, ki so se v noči na ponedeljek dodatno okrepile. Povzročile so hitro naraščanje rek in razlivanje vodotokov. Najbolj kritične so bile razmere v porečju Drave. Pretok reke je v Markovcih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, kar je bilo 300 kubičnih metrov nad dotedanjim rekordom iz leta 1965. Običajni pretok se giblje do 500 kubičnih metrov na sekundo.
