Konec marca se je začela uporabljati nova evropska zakonodaja, ki omogoča oblikovanje prvega vseevropskega osebnega pokojninskega produkta (PEPP). Kot nam je v pogovoru pojasnil mag. Žiga Vižintin, svetovalec uprave Pokojninske družbe A, gre za varčevalni produkt, ki bo vsem Evropejcem in Evropejkam omogočal, da na standardiziran in razmeroma preprost način namensko varčujejo za obdobje upokojitve.
Kaj prinaša uvedba vseevropskih osebnih pokojninskih produktov oziroma PEPP?
Evropska komisija želi s tem čim bolj olajšati odločitev ljudem, da začnejo tudi sami varčevati za upokojitev in si s tem zagotovijo višjo kakovost življenja. Ker bodo prihranki, vplačani v produkt PEPP, investirani v dolgoročne naložbe, se bo s tem krepil tudi kapitalski trg unije, to pa ima pozitivne učinke za posameznike, gospodarstvo in druge deležnike.
Zakaj je tako pomembno
oblikovanje PEPP?
Medtem ko je bila Evropa nekoč le metaforično znana kot stara celina, bo v prihodnjih letih zaradi podaljševanja življenjske dobe in sočasnega upada rodnosti tudi dobesedno postala stara celina. Starostna mediana nam lahko služi kot lep pokazatelj »starosti« določene regije ali države in mediana starosti prebivalstva Evropske unije se zadnja desetletja nezadržno zvišuje, leta 2019 je obsegala že 43 let. To pomeni, da je bila polovica prebivalcev Unije starejša od 43 let, polovica pa mlajša. Da se zavemo, kako stari smo zares v Evropi, moramo pogledati starostne mediane drugih držav oziroma celin – in med temi najbolj izstopa Afrika, kjer je starostna mediana le 18 let.
Ker praktično vse projekcije napovedujejo povečevanje deleža starejših v EU tudi v prihodnje in na drugi strani zmanjšanje delovno aktivne populacije, bo to močno vplivalo na številne podsisteme naše družbe, posebno na pokojninske in zdravstvene sisteme, ter sisteme dolgotrajne oskrbe. Zato evropska komisija kot največja izziva za evropske države dolgoročno izpostavlja izziv, kako na eni strani zagotoviti vzdržnost javnih pokojninskih blagajn in kako na drugi strani ohraniti primerne višine pokojnin, da bodo upokojencem omogočale dostojno življenje. A tudi če odmislimo projekcije, že v Sloveniji lahko danes hitro vidimo, kako se upokojenci znajdejo pred nerešljivim problemom, saj je znašala povprečna mesečna neto starostna pokojnina lani 722 evrov, strošek oskrbe v domu starejših pa brez težav močno preseže 1000 evrov, da ne govorim o strošku oskrbe na domu.
Na tej točki pridemo do produkta PEPP oziroma tudi drugih namenskih produktov za pokojninsko varčevanje, saj je že danes nujno, da javne pokojnine iz tako imenovanega prvega stebra dopolnjujemo z dodatnimi viri prihodkov iz drugega in tretjega pokojninskega stebra. Brez dodatnih virov preprosto ne moremo pokriti vseh stroškov. To z oblikovanjem PEPP priznava tudi evropska komisija in z rešitvijo, ki je nad posameznimi članicami, poskuša pomagati prebivalcem celotne Evropske unije, da lahko v svojih aktivnih letih zbirajo dodatne prihranke, ki jim bodo pomagali zagotavljati lepše upokojensko obdobje.
Kakšne so lastnosti teh produktov?
Pri PEPP je zanimivo predvsem to, da gre za enotno zakonodajo, kar pomeni, da za celotno unijo veljajo enaka pravila za oblikovanje produkta. Tako lahko teoretično družba v Sloveniji razvije pokojninski varčevalni produkt PEPP in ga v enaki obliki ponuja tudi v drugih članicah, kar bi lahko omogočilo združevanje sredstev in ustvarjanje ekonomije obsega. To je preskok glede na trenutne razmere, kjer ima vsaka članica EU kar precej regulirane možnosti za samostojno pokojninsko varčevanje, ki se zelo razlikujejo od članice do članice, to pa onemogoča čezmejno ponudbo teh produktov.
PEPP bodo lahko ponujale različne finančne institucije, kot so pokojninski skladi, banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in drugi igralci na finančnem trgu, kar naj bi ustvarjalo dodatno konkurenco, ki je vedno dobra za potrošnike. Ponudbo PEPP so napovedale tudi nekatere tako imenovane finančnotehnološke (fintech) družbe. Ponudniki bodo lahko ponujali štiri različne naložbene možnosti, od katerih mora biti ena obvezno tako imenovani osnovni PEPP-produkt. Ta mora stranki zagotavljati določene garancije na vplačila oziroma uporabo tehnik za obvladovanje tveganj, ki se morajo skladati z določenimi stohastičnimi modeli komisije – ti pa so, milo rečeno, kar zahtevni za ponudnika. Zato v trenutnih razmerah na finančnih trgih, ob stanju obrestnih mer in rastoči inflaciji te razmeroma visoke zahteve odvračajo ponudnike, da bi sploh oblikovali produkte, saj se bojijo, da ne bodo mogli izpolniti vseh teh zahtev oziroma da so tveganja zanje prevelika. Eno takih odprtih vprašanj je, ali bo produkt PEPP imel enake davčne ugodnosti, kot veljajo v posamezni državi članici za druge produkte za individualno pokojninsko varčevanje. V Sloveniji se, recimo, vplačila v individualne pokojninske načrte posamezniku upoštevajo pri znižanju dohodninske osnove.
Kakšen je potencial za slovenske
izvajalce, da bi ga ponujali tudi
v Evropi, torej čez mejo?
Težko govorim za celotno slovensko finančno industrijo, vendar bi bil glede na pogoje oblikovanja produkta PEPP zelo presenečen, če se bo v Sloveniji našel ponudnik v naslednjih letih. Razlog so že omenjene visoke zahteve stohastičnih modelov, ki jim mora ponudnik zadostiti, in še nekatera vprašanja brez odgovora, ki otežujejo oblikovanje produkta. Ob prodaji produkta bo treba tudi vsem strankam ponuditi osebni finančni nasvet, kar pomeni ob morebitni distribuciji v drugi državi podporo v lokalnem jeziku, to pa spet dviguje stroške za ponudnike. Še nekaj je podobnih regulatornih zahtev, ki niso povsem trivialne.
Vsem posameznikom v Sloveniji so za individualno pokojninsko varčevanje že danes na voljo individualni pokojninski načrti v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki imajo dosti sorodnih lastnosti s PEPP, povrhu pa še davčno olajšavo, tako da ima posameznik, če želi, že danes na voljo konkurenčen produkt.
Praktično – zakaj bi se nekdo
odločil za PEPP?
Vsak od nas se mora zavedati, da si bo moral, če bo hotel v pokoju kdaj obiskati denimo Toskano ali oditi na križarjenje, poleg javne pokojnine, ki nam bo zagotavljala eksistenčno osnovo, zagotoviti tudi dodatne vire prihodka, torej iz drugega in tretjega pokojninskega stebra. Pri dodatnem varčevanju nam bi moral pomagati naš delodajalec, seveda pa moramo tudi sami že danes začeti dajati nekaj na stran. Država in tudi Evropska unija pa morata – poleg tega, da zagotavljata dolgoročno stabilnost javnih pokojnin – zagotoviti konkurenčen in pregleden trg, na katerem lahko finančna industrija inovira in ponudi različne namenske produkte, s katerimi si lahko Evropejci in Evropejke zagotovimo varno starost, ki si jo po koncu aktivnih let zagotovo zasluži vsak. Del tega mozaika bo lahko tudi produkt PEPP, na katerega pa bomo morali počakati morda še do naslednjega leta, ko bodo prvi ponudniki predstavili svoje konkretne ponudbe. Šele nato bomo lahko bolje sodili o njihovi primernosti. Morda nas s svežim pristopom preseneti katera od finančnotehnoloških (fintech) družb ali pa kateri od klasičnih ponudnikov. Nekaj zanimanja za vstop na evropski trg finančnih storitev kažejo tudi največji ameriški ponudniki, tako da bo naslednje desetletje na področju varčevanja za pokojnino v Evropi zagotovo zanimivo. x
