Zdravnik Stewart Wolf je v petdesetih letih prišel do osupljive ugotovitve: v mestu Roseto v ameriški Pensilvaniji ni še nikoli nihče, mlajši od petinpetdesetih let, umrl zaradi težav s srcem. Stopnja smrtnosti med moškimi nad petinšestdeset let je bila za polovico nižja od nacionalnega povprečja.
Wolfa je podatek pritegnil in je za pomoč pri raziskovanju prosil sociologa Johna Bruhna. S skupino študentov so se odpravili od hiše do hiše in se pogovorili z vsakim prebivalcem Roseta, starejšim od dvajset let. Ugotovili so, da neobičajno zdravje prebivalcev, ki so izhajali iz italijanske Foggie, ni povezano z zdravo prehrano. Namesto z olivnim oljem so kuhali na masti, sicer tanka pica iz Foggie se je v ameriškem Rosetu spremenila v debelo testo, na katerem so namesto paradižnikov, morda še sardonov in čebule, ležali klobase, šunka in jajca, enainštirideset odstotkov zaužitih kalorij je prihajalo iz maščobe.
Skrivnost zdravja je v odnosih
Tudi zdrav način življenja ni dal pojasnila. Prav tako odgovora ni ponudila lokacija: mesti Bangor in Nazareth, le nekaj kilometrov stran od Roseta, sta v istem naravnem okolju, a prebivalci niso bili tako zdravi. Wolf in Bruhn sta na koncu odkrila, da skrivnost zdravja leži v Rosetu samem, v odnosih, ki so jih vzpostavili ljudje. V hišah so skupaj živele tri generacije, dedki in babice so uživali izjemno spoštovanje. Sosedje so kuhali drug za drugega, v mestu je delovalo dvaindvajset prostočasnih združenj, skupnost je skupaj držal egalitarni etos, ki je bogate spodbujal, da so delili z manj bogatimi ter jim pomagali premagovati težave. Zdravje ljudi je bilo tako nevsakdanje dobro zaradi prijazne skupnosti, ki so si jo ustvarili.
Enak sklep ponuja harvardska najdlje trajajoča študija o razvoju odraslih ljudi. Več kot 80 let spremlja življenje nekaj sto ljudi. Raziskava prinaša osupljivo razkrije. K temu, ali bo naše življenje izpopolnjujoče in smiselno, najbolj prispevajo odnosi. Moč naših vezi z drugimi napove zdravje našega telesa in možganov skozi življenje, v knjigi Dobro življenje: lekcije najdaljše raziskave o sreči razkrivata vodji raziskave dr. Robert Waldinger in dr. Marc Schulz.
Zlata nit izmeri kakovost odnosov
»Večina podjetij inovira znotraj obstoječega. Izjemna podjetja pa predvidevajo in se premaknejo v raziskovanje novega pred drugimi. Osrednji izziv pri tem je, kako se od-učiti,« je razlagal profesor Xiaobo Wu, doktor znanosti s področja inovacijskega menedžmenta, dekan Fakultete za družbene vede Univerze Zhejiang na Kitajskem, ob prejemu častnega doktorata na IEDC Bled. Takšne izzive v podjetjih prepoznava tudi Zlata nit: zahtevnost premika pozornosti k ljudem (people-centric) in odnosom.
Slovenska izvirna raziskava Zlata nit je že leta 2008 pionirsko v središče postavila odnos med zaposlenim in zaposlovalcem, upoštevajoč različnost vlog, potreb in pričakovanj v organizaciji: generacijsko (starost), po spolu, zvrsti delovnega mesta (zaposleni ali vodja) in trajanju zaposlitve. Vprašalnik danes sestavlja 50 trditev v osmih sklopih: temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim, vloga in kakovost dela posameznika v podjetju, vodenje, komuniciranje in sodelovanje, podjetnost in inovativnost, delovna obremenitev, osebna rast in razvoj, čustvena pripadnost zaposlenih ter raznolikost in vključenost. Od leta 2021 vključuje tudi kazalnik priporočenosti zaposlovalca. Na podlagi števila »priporočevalcev« (promotorjev), ki podajo oceno 9 ali 10, »pasivnežev«, ki podajo oceno 7 ali 8, ter »nasprotovalcev« z oceno 6 ali nižjo izračunamo rezultat za podjetje. Na podlagi vprašalnika podjetje dobi informacijo, kako se odreže glede na druge najboljše zaposlovalce, s katerimi se potegujejo za talente v domačem okolju.
Kako izjemno pomembna je privlačnost zaposlovalca za Slovenijo, povedo ugotovitve najnovejšega poročila Svetovnega ekonomskega foruma Future of Growth. »Slovenija za primerljivimi državami najbolj zaostaja prav z vidika privlačnosti za tuje talente in sposobnosti zadržanja domačih talentiranih posameznikov,« ugotovitve osvetljuje dr. Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete, članica izborne komisije Zlata nit.
Na oder stopijo zgledi voditeljstva
Najboljših zaposlovalcev Zlata nit ne razume le po kakovosti odnosov. Po sedem finalistov med malimi, srednje velikimi in velikimi podjetji izbere tudi upoštevajoč kazalnik BSX analitske družbe Dun & Bradstreet, ki celovito meri poslovno uspešnost in učinkovitost podjetja. S finalisti raziskovalna ekipa nato opravi intervjuje o voditeljstvu in organizacijski kulturi, oblikovane v sodelovanju z OK Consulting.
Sodelujoče podjetje izpolni tudi vprašalnik o sodobnem voditeljstvu Združenja Manager DUMO, ki ga je na podlagi modela evolucije poslovnih ekosistemov inovatorke dr. hc. Violete Bulc razvila mag. Sonja Klopčič, razvijalka sodobnega voditeljstva in članica izborne komisije Zlata nit. »Praksa kaže, da v podjetjih in drugih organizacijah narašča razvojna nestabilnost. Podjetja so po posameznih podsistemih (voditeljski, kadrovski, komunikacijski) v različnih razvojnih fazah. Z neravnovesjem naraščajo tveganja ne le za poslovno uspešnost in učinkovitost organizacije, temveč celo temeljnega obstoja organizacije,« pojasnjuje pomen naprednega raziskovalnega orodja poslovna svetovalka mag. Martina Puc, direktorica podjetja Res-pons in članica razvojne skupine v Združenju Manager.
Razprava izborne komisije, ki jo sestavlja že 33 članic in članov, prinese končno odločitev, katero podjetje si je v svoji kategoriji prislužilo naziv zaposlovalca leta. Poleg navedenih priznanj Dnevnik v sodelovanju z razvojnim partnerjem Mediade vsako leto razglasi tudi prejemnika priznanja zlata praksa. Podjetja, ki stopijo na oder, so izmerjeno in utemeljeno svetilnik v »deželo zlatonitnikov«. x
