Stara modrost pravi, da cena zlata raste v času ekonomske in politične nestabilnosti. Ko so druge naložbe preveč tvegane, se vlagatelji namreč radi zatečejo k plemenitim kovinam. Trenutni skok cen zlata je jasen pokazatelj (ne)zaupanja v svetovno gospodarstvo.
»V takšnih časih vlagatelji ne iščejo hitrega zaslužka, temveč ohranitev vrednosti,« poudarja CNN-ov analitik Phil Mattingly. Trenutna rast cen je sicer neposredna posledica povečanega povpraševanja individualnih in institucionalnih vlagateljev, ki želijo zmanjšati tveganje v svojih portfeljih.
Zanimanje za zlato je še toliko večje, ker so padec vrednosti doživele tudi kriptovalute. Bitcoin je v zadnjem tednu izgubil okoli 9 odstotkov vrednosti.
Nadaljnja rast ali korekcija?
Bank of America predvideva, da bo cena zlata do leta 2026 dosegla 5000 dolarjev (4327 evrov), srebra pa 65 dolarjev (56 evrov) za unčo.
Tehnični kazalniki, kot je indeks relativne moči (RSI), ki za zlato znaša 80, za srebro pa 83, sicer kažejo, da bi lahko prišlo do korekcije oziroma kratkoročnega padca, saj je veliko kupcev že vstopilo na trg in je rast morda prehitra.
Nezakonito rudarjenje vse večji problem
Vzporedno z rastjo povpraševanja po zlatu pa se dogajajo dramatične stvari tudi na strani ponudbe. Iz Peruja prihajajo skrb zbujajoče novice o oboroženih kriminalnih skupinah, ki med iskanjem plemenite kovine pustošijo naravo. Nezakoniti rudarji pri svojem delu uporabljajo plavajoče stroje, ki uničujejo rečne struge in za seboj puščajo živo srebro. Ta strupena kovina se namreč uporablja za pridobivanje zlata iz usedlin, piše Guardian.
Analiza organizacije Monitoring of the Andean Amazon Project (MAAP) je pokazala, da je bilo zaradi pridobivanja zlata prizadetih 225 rek in potokov. Od leta 2017 so v Peruju opazili 989 novih strojev za pridobivanje zlata. Samo letos so jih na reki Nanay našteli 275. Omenjeni pritok Amazonke je sicer življenjskega pomena za ekosisteme in številne avtohtone skupnosti.
Ob tem so od leta 1984 v državi zaradi rudarjenja posekali že 140.000 hektarjev amazonskega deževnega gozda. Ker so visoke cene zlata v regijo začele privabljati tudi tuje oborožene skupine, bi se stanje z nadaljnjo rastjo dobičkonosnosti lahko še poslabšalo.
