Če se je izrek kazni razvlekel na skoraj eno uro, je bila njena obrazložitev sorazmerno kratka in suhoparna. »Ni bilo utemeljenih razlogov, da je v tako kratkem časovnem obdobju prišlo do milijonskih razlik v vrednosti nepremičnin. Jasno je, da so obtoženi to vedeli. Iz tega izhajata tako naklep kot namen,« je utemeljila predsednica sodnega senata Danila Dobčnik Šošterič.
Zato je senat trojico bivših vodilnih bančnikov Skupine Nove KBM (zdaj OTP) spoznal za krivo. Kazni je večinoma odmeril mileje, kot je v sklepni besedi predlagala tožilka Mojca Petan Žura. Matjaža Kovačiča je obsodil na triletno zaporno kazen (tožilka je predlagala štiri leta in pol zapora) in mu izrekel še denarno kazen v višini 15.000 evrov. Igorju Šujici je prisodil 18 mesecev zapora (tožilka je predlagala štiri leta in še denarno kazen), Borisu Cekovu pa izrekel enoletno zaporno kazen. O predlogu tožilke, da naj Cekov kazen odsluži z družbenokoristnim delom, bo sodišče odločalo naknadno, če bo sodba postala pravnomočna, je pojasnila predsednica senata. Do takrat za vse vpletene velja domneva nedolžnosti.
Sodišče je razčetverilo proces
Več kot šest let je minilo od prvega predobravnavnega naroka v sodnem procesu o kriminalnih poslih skupine Nove KBM na Hrvaškem. Glavna obravnava se je razvlekla na skoraj tri leta in pol. Mariborsko okrožno sodišče se je soočalo s precejšnjimi procesnimi težavami ter zapleti pri zagotavljanju prisotnosti vseh enajstih obdolženih in vabljenih prič.
Da bi vsaj očitke zoper trojico (bivših) bančnikov pripeljalo do (prvostopenjske) sodbe, je sodišče izločilo postopek zoper nekdanjo članico uprave Nove KBM Manjo Skernišak – razlog so bile njene zdravstvene težave – ter zoper skupino hrvaških soobdolženih, ki jim sodijo ločeno. V četrtem ločenem postopku sodijo še hrvaškemu podjetniku Tomislavu Blagusu, ki naj bi kot direktor podjetja Multiconsult odigral ključno vlogo v spornih nepremičninskih poslih na Hrvaškem. Blagus naj bi s posli, zajetimi v obtožbi, pridobil več kot deset milijonov evrov protipravne premoženjske koristi.
Specializirano državno tožilstvo je Kovačiču, nekdanjemu direktorju KBM Leasinga Igorju Šujici in njegovemu predhodniku Borisu Cekovu očitalo zlorabo položaja in pravic ter pomoč pri izvršitvi poslov, v katerih je nekoč druga največja državna banka utrpela več kot 25-milijonsko oškodovanje. Zlorabili naj bi svoj vpliv v postopkih odobravanja bančnih posojil za nakup več nepremičnin na Hrvaškem. Na začetku glavne obravnave je Kovačič trdil, da je obtožnica tako zapletena, »da noben normalen človek ne more razumeti, kaj se mi očita«.
Sumljivi posli, ki so si podobni kot jajce jajcu
Osem spornih nepremičninskih poslov iz obtožbe se je odvilo v obdobju 2006–2008. Pri njihovi izvedbi naj bi Kovačič, (Skernišak), Šujica in Cekov zlorabili svoj vpliv. Vsi posli so imeli enak modus operandi, zaradi česar je specializirano državno tožilstvo prepričano, da so bila očitana kazniva dejanja zlorabe položaja in pravic izvršena naklepno in sistematično.
Skupina novoustanovljenih hrvaških mikropodjetij brez prihodkov in omembe vrednega premoženja je kupila zemljišča na Hrvaškem. Denar za plačilo nepremičnin jim je s kreditom zagotovila mariborska banka, poroki pa so bile družbe v lasti NKBM. Že nekaj tednov pozneje je Multiconsult, hčerinska družba Nove KBM, odkupil projektna podjetja. Medtem ko so ta za zemljišča skupno odštela približno 33 milijonov evrov, je Multiconsult, ki ga je vodil obtoženi Tomislav Blagus, predsednik nadzornega sveta pa je bil Matjaž Kovačič, tedanji predsednik uprave NKBM, zanje v drugem koraku plačal kar 60 milijonov evrov.
Nepremičnine, na katerih se zatem ni nikoli gradilo, je Multiconsult v povprečju preplačal za skoraj 100 odstotkov. Dobički so se najprej stekli na račune slamnatih lastnikov, ki naj bi jih koordiniral Blagus. Tožilci so v obsežni preiskavi zbrali več listinskih dokazov o tem, kako naj bi Blagus in njegovi hrvaški pomagači nato prenakazovali kupnine na številne bančne račune na Hrvaškem, v Avstriji in Švici.
Pridobila šest milijonov evrov, odgovarjala ne bo
Iz izrečene sodbe izhaja, da si je Blagus na tak način pridobil več kot deset milijonov evrov protipravne premoženjske koristi. Več kot šest milijonov evrov protipravne premoženjske koristi naj bi ustvarila tudi nekdanja hrvaška miss športa Vlatka Matić. Blagusova znanka je Multiconsultu prodala štiri mikropodjetja z zemljišči ob avtocesti Zagreb–Reka v portfelju. Vsa ta podjetja so imela sedež na istem naslovu kot Multiconsult. Dobrih šest milijonov evrov zaslužka je Zagrebčanka nato nakazala na več bančnih računov v tujini, ki so bili v lasti Blagusa in z njim povezanih podjetij. Dobre tri milijone evrov je Hrvatica dvignila v gotovini; enako naj bi ravnali drugi slamnati lastniki projektnih podjetij, potem ko jim je mariborska banka nakazala kupnino. Del denarja naj bi nato izročili obtoženemu Blagusu, s katerim naj bi se o poslih predhodno dogovarjala.
Postopek zoper Vlatko Matić je v tej zadevi že doživel sodni epilog. Leta 2022 je sodišče sklenilo, da se obtožba zoper njo zavrže. Razlog so bile zdravstvene težave, ki ji kronično onemogočajo udeležbo na glavni obravnavi.
Tožilka Mojca Petan Žura je predlagala, da se Kovačiču izrečena kazen združi z dvema že izrečenima pravnomočnima kaznima in da se mu izreče enotna zaporna kazen v trajanju devetih let. Senat predlogu ni sledil. Zakaj kazni ni združil, ni utemeljil. Nekdanji mariborski bankir je sicer bil že dvakrat pravnomočno obsojen v zadevah, v katerih so mu sodili skupaj z lastnikom propadle družbe Delo Revije Matejem Raščanom. Sodišče mu je izreklo leto in pol zapora ter drugič tri leta in devet mesecev zapora.
Kovačič, Šujica in Cekov se danes niso udeležili razglasitve sodbe. Primer se bo zagotovo preselil na višje sodišče. Pritožbeni senat bo zadevo obravnaval pod časovnim pritiskom, saj del očitkov iz obtožbe zastara že prihodnje leto.