V Bistri pri Vrhniki je potekala druga izvedba izbora Slovenije – Concours d'Elegance 2025, ki združuje tehniško dediščino, kulturo starodobnih vozil in izjemno skrb za njihovo avtentičnost. Dogodek, ki poteka v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, različnimi društvi in klubi starodobnikov (med njimi Mercedes-Benz klub in Codelli klub) ter pod pokroviteljstvom Zveze SVS (Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil), je letos privabil okoli 50 starodobnih vozil iz vse Slovenije.
Obiskovalci so si lahko ogledali tako avtomobile kot tudi motocikle, medtem ko je muzejski del poskrbel za dodatno izobraževalno izkušnjo s strokovnimi vodstvi po stalnih zbirkah.
Muzejski eksponati služijo občasni vožnji
Po lanski premierni izvedbi je dogodek letos še pridobil veljavo, organizatorji pa so se odločili, da bo v prihodnje potekal bienalno, torej vsaki dve leti. »Tehniški muzej Slovenije je tudi tokrat omogočil ogled svojih zbirk avtomobilov, motociklov in koles. V muzeju se starodobniki hranijo kot eksponati z namenom predstavljanja tehničnega razvoja, ne za vožnjo, medtem ko vozila udeležencev še vedno služijo občasni uporabi in vožnji, kot določa definicija starodobnika,« razlaga Matevž Šlabnik, kustos in koordinator dogodka.
Prireditev je bila sestavljena iz dveh delov – razstavnega in tekmovalnega. Vozila, prijavljena na tekmovalni del, so bila ocenjena po strogih mednarodnih kriterijih, ki jih določa FIVA, svetovna zveza za starodobna vozila. Kriteriji vključujejo ohranjenost, avtentičnost in kakovost restavriranja. Poseben poudarek je bil na avtentičnih delih in zgodovinsko pravilni obnovi – ne gre torej zgolj za zunanjo lepoto vozila, temveč za njegovo tehniško, zgodovinsko in vizualno usklajenost z obdobjem, v katerem je bilo izdelano.
Projekt iskanja pravih delov
Strokovna komisija je vozila ocenjevala z veliko natančnostjo. Po začetnem obhodu, kjer so si ustvarili splošni vtis, so se posvetili vsakemu vozilu posebej, tudi do 15 minut. Janko Uratnik, eden od članov komisije in sam lastnik več restavriranih redkih vozil, je razložil, da je kakovostna restavracija rezultat velikega tehniškega znanja, organizacijskih sposobnosti in ljubezni do tehniške dediščine. »Restavriranje niso televizijska 'hitra popravila', temveč pogosto večletni projekt iskanja pravih delov in materialov. Avtentičnost gre celo do takšne podrobnosti, da se na primer v avtomobilih iz 50. let ne smejo pojavljati križni vijaki, saj so ti postali standard šele konec petdesetih let,« razloži Uratnik, ki se je v Bistro pripeljal z jaguarjem XK 140 DHC, letnik 1956.
Zanimive so bile tudi osebne zgodbe udeležencev. Razstavljalec Miro Brumat je povedal, da je ljubezen do starodobnikov začel gojiti že kot študent, ko si je skupaj s prijatelji delil eno samo tatro iz leta 1928. Po več letih iskanja in obnavljanja si je izpolnil sanje in si znova lasti vozilo iz tistega obdobja. Njegov mercedes-benz 200 cabrio CW21 iz leta 1934 je danes obnovljen, ohranja pa tudi svojo vojno zgodbo – ta tip avtomobila je bil namreč med drugo svetovno vojno eden prvih, ki so ga Nemci zasegli in poslali na fronto. Omenjeni avto je bil na vhodu z grajskega dvorišča muzeja v park še posebej izpostavljen.
Želijo si mednarodno udeležbo
Na koncu se je izkazalo, da dogodek ni le estetski izbor najlepših starodobnikov, temveč predvsem praznik tehniške kulture, spoštovanja do zgodovine in sodelovanja različnih generacij. Predstavniki klubov in organizatorjev so poudarili pomen ohranjanja tehniške dediščine in izrazili željo, da dogodek postane nacionalno pomembna stalnica z mednarodno udeležbo.
Kot je ob koncu druženja spomnila direktorica Tehniškega muzeja Natalija Polenec, je prav Bistra s svojo naravno kuliso in muzejsko infrastrukturo idealna lokacija za tovrstni vseslovenski izbor.
