Kot smo že pisali, se v Sloveniji soočamo z vse večjim pomanjkanjem kadrov oziroma z neskladji na trgu dela, hkrati pa s prezapletenimi in predolgimi postopki pri zaposlovanju tujcev. Od njih namreč zahtevamo nešteto potrdil, tudi iz izvorne države, s čimer v praksi zapletemo ali celo onemogočimo pridobitev dovoljenja za prebivanje in delo. Kljub temu je v Sloveniji trenutno delovno aktiven 144.201 tuji državljan, največ jih prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, od tega pa jih je 4043 evidentiranih kot brezposelnih ali pa so v čakalnem postopku za prezaposlitev.
Kako priti do zaposlitve
Ko tujec prispe v Slovenijo, mora zaprositi za delovni vizum ali za mednarodno zaščito, če je iz lastne države prebegnil. Kot pojasnjujejo na Uradu RS za oskrbo in integracijo migrantov, prost dostop na trg dela dobijo osebe s priznano mednarodno zaščito in osebe z začasno zaščito. Osebe, ki še pridobivajo mednarodno zaščito, imajo prost dostop do trga dela po treh mesecih od vložitve prošnje za mednarodno zaščito, kar dokazujejo s potrdilom ministrstva za notranje zadeve. Po pridobitvi mednarodne zaščite ali dovoljenja za začasno bivanje morajo tuji delavci pridobiti še potrdilo o nekaznovanosti, ki pa ne sme biti starejše od treh mesecev. Ker upravne enote, ki delujejo kot posrednik, praviloma ne odločijo v treh mesecih, mora tuji delavec vlogo za zaposlitev kar naprej dopolnjevati. Poleg tega vloga zahteva določena potrdila, ki jih prosilci za mednarodno zaščito iz držav izvora sploh ne morejo pridobiti oziroma je njihova veljavnost vprašljiva. Šele ko upravna enota obdela vse potrebne podatke, se delavec lahko uradno zaposli.
Ob prezaposlitvi
se postopek ponovi
Znova pa se zatakne, ko delavec želi zamenjati delodajalca. Postopek se praktično v celoti ponovi in znova traja več mesecev. Amir Ajman Elfelit, ki prihaja iz Palestine, je povedal, da je trenutno zaposlen v eni od ljubljanskih restavracij, a si po več kot letu dni dela želi zamenjati delovno mesto, saj je po izobrazbi prevajalec. Če bi se lotil postopka zamenjave dela, bi moral na upravno enoto poslati vlogo z dokumentacijo za zamenjavo delodajalca. To pomeni, da bi moral njegov novi delodajalec že izdati potrdilo o zaposlitvi, trenutni delodajalec pa dokument o odpovedi. »Ko vložim zahtevo, postopek traja od štiri do šest mesecev, v vmesnem času pa ne smem oziroma niti ne morem delati. To pomeni, da moram ves čas čakanja živeti od prihrankov, kolikor jih pač imam,« je pojasnil Amir. Eden od delodajalcev v Ljubljani, ki pretežno zaposluje tujce, pa je povedal: »Ko iščem delavca, ga potrebujem takoj in ne čez štiri ali šest mesecev. Birokracija preprosto vzame preveč časa, sploh ko gre za tiste tujce, ki se samo prezaposlujejo. Kot delodajalec moram tako ves čas načrtovati zaposlitve tujcev.« Prav zaradi predolgega postopka prezaposlitve je vlada septembra 2023 sprejela poenostavitev postopka zamenjave delodajalca za tujce, vendar se v praksi postopki niso poenostavili ali skrajšali.
Poenostavitev, ki to ni
Kot je povedal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, je pred poenostavitvijo delavec na upravno enoto poslal vlogo z dokumentacijo za zamenjavo delodajalca. Upravna enota je vlogo evidentirala in dokumentacijo posredovala na zavod za zaposlovanje, zavod pa je nato izdal soglasje in ga poslal nazaj na upravno enoto. Šele potem je upravna enota delavcu vročila soglasje za zaposlitev pri drugem delodajalcu oziroma mu je izdala tako imenovani informativni list. Postopek je trajal najmanj štiri mesece. Po poenostavitvi pa postopek teče nekoliko drugače. Delavec na upravno enoto pošlje vlogo za zamenjavo delodajalca, upravna enota jo evidentira in pošlje dokumentacijo na zavod za zaposlovanje. Ta izdano soglasje oziroma informativni list pošlje nemudoma delodajalcu in ne več na upravno enoto. »To sicer je poenostavitev, a ker je vstopna točka še vedno upravna enota, ki deluje le kot posrednik vloge, seveda pride do dolgih čakalnih dob v postopkih zamenjave. Zlasti tam, kjer so upravne enote zasute z delom,« je pojasnil Goran Lukić. »Postopek zamenjave bi bil poenostavljen, če bi v celoti potekal prek zavoda za zaposlovanje. Navsezadnje ta presoja, ali bo izdal soglasje ali ne, upravna enota pa je zgolj organ, ki vlogo sprejme, jo evidentira in pošlje na zavod. Tako pa so postopki po nepotrebnem daljši.«
V praksi to pomeni, da se morajo delavci s postopkom dodobra seznaniti in načrtovati zamenjavo delodajalca tako, da je obdobje, ko niso zaposleni, čim krajše. Amir Ajman Elfelit je dodal: »V svojem primeru si takega načrtovanja ne morem privoščiti, ker moj delodajalec ob prekinitvi pogodbe zahteva tudi takojšnje prenehanje dela. Več mesecev sem torej brezposeln in brez prihodkov. Ob trenutni stavki na upravnih enotah pa so ti postopki še daljši. Ob tem bi moral najti še delodajalca, ki je pripravljen toliko časa počakati na mojo zaposlitev. Ti postopki so preprosto predolgi in delavci smo na nek način ujeti v službi, ki nam jo je uspelo dobiti ob prihodu v Slovenijo.« V nedavno sprejeti strategiji na področju priseljevanja je vlada zapisala, da je med glavnimi cilji spodbujanje priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela, zato se je zavezala, da bo izboljšala zakonodajni okvir, poenostavila postopke zaposlovanja tujcev in odpravila administrativne ovire. A teoretska podlaga se za zdaj v praksi ni najbolje izkazala.
