Po podatkih državnega statističnega urada je bila Slovenija lani z zelenjavo zgolj 33-odstotno samooskrbna. Lani smo pridelali le nekaj več kot 52.000 ton zelenjadnic (gre za tržno pridelavo), leto prej skoraj 60.000, leta 2020 pa dobrih 85.000 ton. Pridelava upada pri vseh vrstah zelenjave. V Zadružni zvezi Slovenije (ZZS) svarijo, da se bodo razmere le še slabšale, če ne bo kmetijska ministrica Mateja Čalušić disciplinirala trgovcev.
Se gredo trgovci dumping?
»Trenutno je na njivah ter v rastlinjakih in hladilnicah na voljo dovolj slovenske sezonske zelenjave in mladega krompirja, vendar ne najdeta poti na trgovinske police. Julija in avgusta se družinske kmetije vsako leto znajdejo na prepihu poceni ponudbe iz tujine, vendar opozarjajo, da tako alarmantno, kot je letos, še ni bilo,« so sporočili zadružniki, prek katerih družinske kmetije svoje pridelke prodajajo trgovcem. Dodali so, da ti zelenjavo slovenskih dobaviteljev odkupujejo po nižjih cenah od lanskih. Za slovensko zelenjavo so, tako v ZZS, trgovci pripravljeni plačati celo manj, kot jih stane tista primerljive ali celo slabše kakovosti na kateri od italijanskih veletržnic. Trgovski sistemi so v Sloveniji po navedbah zadružne zveze odkup slovenske zelenjave količinsko močno oklestili.
»Po drugi strani uvažajo presežke zelenjave s tretjih trgov, in to po izjemno nizkih cenah, zato bi bilo treba preveriti, ali ne gre nemara za dumpinške ali predatorske cene,« ugotavljajo v zadružni zvezi. Kmetijsko ministrico Matejo Čalušić pozivajo, naj poskrbi za takšno spremembo zakona o kmetijstvu, da bo med nedovoljenimi trgovinskimi praksami poslej tudi prodaja po cenah, ki so nižje od nabavnih.
Solato bi pridelovali vse leto
Trgovinsko zbornico Slovenije (TZS) smo vprašali, ali našteti očitki zadružnikov na račun trgovcev držijo. Zatrdili so nasprotno. »Slovenska zelenjava je v večjih količinah prisotna v času sezone, zato je pogosta praksa trgovcev, da v tem obdobju prekinejo uvoz zelenjave in sadja. Iz tujine takrat uvažajo le tiste izdelke, ki jih v Sloveniji ni,« so za Dnevnik zagotovili v TZS in hkrati izpostavili, da mora biti lokalna sezonska zelenjava na voljo po konkurenčnih cenah. Ponovili so večkrat izrečeno trditev, da potrošnik sicer ceni slovensko poreklo, toda pri nakupni odločitvi ključno vlogo igra cena. Po navedbah TZS so bili potrošniki pred desetletjem za blago slovenskega porekla pripravljeni odšteti 15 odstotkov več kot za uvožene izdelke, leta 2022 pa le še šest odstotkov več.
Kako uspešen bo v pogajanjih s trgovci najverjetnejši novi igralec na trgu z zelenjavo, to je ljubljansko podjetje Skrinja BB, bo pokazal čas. Včeraj je namreč predstavilo velikopotezni načrt, ki ga namerava izpeljati v prekmurski vasici Žitkovci v občini Dobrovnik. Njegov lastnik Boštjan Bandelj, ki je obogatel s prodajo dovolilnic za izpuste ogljikovega dioksida, je lani od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov za 2,2 milijona evrov odkupil 22 hektarjev kmetijskih površin, na katerih je občina že pred leti predvidela gradnjo objektov, namenjenih kmetijski proizvodnji. Ta zemljišča je doslej obdeloval zakupnik Kmetijsko gospodarstvo Lendava, konec prihodnjega leta ali leto kasneje (odvisno od dinamike pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij) pa naj bi na njih stal del steklenjakov za pridelavo zelenjave.
Operativni vodja tega projekta je Matej Bandelj, brat Boštjana Bandlja. Včeraj sta s poslovnim partnerjem Gregorjem Počivavškom medijem nekoliko podrobneje predstavila, kaj snujejo. »Ko smo leta 2020 začeli razmišljati o gradnji rastlinjakov in pridelavi zelenjave s pomočjo geotermalne energije, je bila Slovenija 48-odstotno samooskrbna, lani le še 33-odstotno. Zakaj? Slovenke in Slovenci želimo jesti slovenske pridelke, zato jih trgovci želijo ponuditi, toda problem je v tem, da je slovenske zelenjave ogromno v rastni sezoni, sicer pa ne,« je pojasnil Matej Bandelj in napovedal, da bo v njihovih steklenjakih zelenjava rasla vse leto.
Občuten skok samooskrbe?
Podjetje Skrinja BB je zemljiškoknjižni lastnik dveh parcel v občini Dobrovnik, skupaj velikih kar 22 hektarjev, od letošnjega januarja. Na okoli 15 hektarjih proizvodnih površin nameravajo postaviti steklenjake za pridelavo zelenjave s pomočjo najsodobnejše tehnologije in z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, kot sta sončna in geotermalna. »Gre za podvojitev trenutnih proizvodnih površin v Sloveniji v steklenjakih,« je zatrdil Matej Bandelj. Pet hektarjev steklenjakov naj bi investitor obdržal zase in v njih prideloval svežo solato ali solatne mešanice, preostale bodo, ko jih bodo tehnološko popolnoma opremili, ponudili v najem drugim pridelovalcem. Gregor Počivavšek je prepričan, da bodo s tem projektom izdatno povečali pridelavo slovenske zelenjave. Kar zadeva solato, je Slovenija le 25-odstotno samooskrbna. Počivavšek je izračunal, da bi lahko ta odstotek, če bi solato pridelovali na petih hektarjih steklenjakov, povišali na 53, pri paradižniku na enaki površini s 35 na 55, pri kumarah s 23 na 105 odstotkov ...
Kaj pa cena tega megalomanskega projekta? »Vrednost naložbe ocenjujemo na okoli 80 milijonov evrov, vendar lahko cena občutno zaniha navzgor ali navzdol. To bo odvisno od tega, kaj in koliko časa v letu bodo najemniki pridelovali v steklenjakih,« je odgovoril Matej Bandelj, ki računa tudi na nepovratna sredstva iz evropskih kmetijskih skladov. Toda tega denarja ne bo prav veliko, kajti Slovenija je maksimalni znesek za naložbe v kmetijsko infrastrukturo omejila na 800.000 evrov. »Želimo, da nas obravnavajo enako, kot so v zadnjih desetih letih obravnavali podobna podjetja,« nam je odgovoril Bandelj, ko smo ga opomnili na to. In pristavil: »Pri samooskrbi, kakršno imamo, se morajo odločevalci vprašati, kakšni so pogoji v sosednjih državah za takšne naložbe.« Napovedal je, da bodo svojo izpeljali v več fazah. Prva, ko naj bi že zagnali del proizvodnje, naj bi bila po najbolj optimističnem scenariju končana pred koncem prihodnjega leta, ob polni pozidanosti 15-hektarskih polj pa bodo, tako Matej Bandelj, zaposlovali od 100 do 150 delavcev.
