Potem ko so državljani junija na posvetovalnem referendumu odločno glasovali za uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah, so se danes na pobudo premierja Roberta Goloba sestali predstavniki parlamentarnih strank. Po prvem poskusu iskanja političnega dogovora je predsednik vlade ocenil, da je cilj uresničljiv. Izhodišča za spremembe zakonodaje, ki so bila na mizi prisotnih, sicer temeljijo na predlogu, pripravljenem v prejšnjem sklicu DZ, ki je med drugim predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu. NSi, ki je jeziček na tehtnici, saj je za spremembe volilne zakonodaje potrebna dvotretjinska večina oziroma 60 glasov poslancev, predlaga povečanje števila volilnih enot in izvoljenih poslancev. SDS predlogom nasprotuje.
»NSi predloga, ki je bil priložen k vabilu na ta sestanek, ne podpira,« je sicer po posvetu povedal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. V stranki se ne strinjajo s tem, da bi zgolj ukinili volilne okraje in ohranili obstoječe število volilnih enot. To bi namreč po mnenju krščanskih demokratov še pospešilo centralizacijo in ošibilo vpliv podeželja na sestavo državnega zbora. »Naš predlog gre v smeri povečanja števila volilnih enot s sedanjih osem na 18, iz vsake pa bi se v DZ volilo pet poslancev. Takšne volilne enote bi obsegale okoli 95.000 volilcev, s čimer bi se odločanje približalo volilcem, prav tako pa bi se ohranil oziroma okrepil vpliv podeželja na sestavo parlamenta,« je izpostavil Cigler Kralj. Ta sprememba bi zahtevala tudi spremembo ustave in povečanje števila poslank in poslancev za dva, na 92.
Robert Golob je glede takšnega predloga poudaril, da se je koalicija zavezala, da bodo pri presoji predlogov NSi »zelo konstruktivni«. »Če se bodo v NSi držali svojega sedanjega predloga, je sprememba uresničljiva. Če bi predloge začeli spreminjati, pa bo uresničitev sprememb nemogoča,« je bil glede tega, kar so na mizo postavili krščanski demokrati, neposreden Golob. Do 10. septembra bodo tako počakali na pisni predlog NSi, v katerem bodo odgovorili na nekatere dileme, nato bodo stekli nadaljnji pogovori. Za komunikacijo z NSi naj bi v tem času skrbela državna sekretarka za odnose z državnim zborom iz kabineta premierja Maša Kociper, ministrstvo za javno upravo pa naj bi na podlagi te komunikacije do nadaljevanja pogovorov jeseni pripravilo osnutke, kako naj bi bile po novem videti volilne enote.
Do jeseni bo jasna usoda sprememb
»Ko bomo ta predlog dobili, bomo lahko z vso gotovostjo trdili, ali so nameni vseh omenjenih strank iskreni, in tudi, ali je izvedba dejansko možna še v tem mandatu,« je o tem, ali bo vendarle prišlo do sprememb volilne zakonodaje, ki bi zagotovila odločilen vpliv volilcev na delitev mandatov v DZ, danes izpostavil Golob. Najprej bodo torej stranke iskale politični konsenz, nato pa bodo v proces vključile tudi stroko, je še napovedal. Tedaj bodo poskušali uskladiti tudi poglede na to, ali naj bo preferenčni glas absoluten ali relativen, zagotovo pa to ne bo točka, na kateri bi poskus spreminjanja volilne zakonodaje padel, je še dejal premier. V NSi se sicer nagibajo k absolutnemu prednostnemu glasu, ki so mu naklonjeni tudi številni ugledni ustavni pravniki, medtem ko se koalicija nagiba k relativnemu neobveznemu prednostnemu glasu.
V SD ob tem napovedujejo, da bodo sledili volji ljudstva in podprli neobvezni relativni preferenčni glas. »Koalicija pa ima omejeno število glasov in še vedno so mogoče nekateri poslanci, ki ne bodo upoštevali volje. Vse je torej na NSi, ki bo tukaj odločilni faktor,« je poudaril poslanec SD Damijan Zrim. Če do jeseni ne bo jasno, ali imajo 60 poslanskih glasov, potrebnih za spremembo zakonodaje, po njegovi oceni ni smiselno nadaljevati procesa. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je povedal, da je stranka odprta za pogovore glede števila volilnih enot, če bi to pripomoglo k temu, da se doseže potrebna dvotretjinska večina. »Prav tako bi to lahko pripomoglo tudi k večji raznolikosti kandidatov v luči geografske razdeljenosti,« je še ocenil. Po posvetu tako sicer vlada prepričanje, da je dogovor mogoč, a so hkrati v strankah zelo previdni. Sestavljanje potrebnega soglasja je politično zelo zahtevna naloga, pri čemer bo ključno, da se bodo akterji v procesu držali izhodišč in našli skupne rešitve tudi pri detajlih.
