V slovenskih lekarnah ustreznega zdravila trenutno sploh nimajo, je izvedela mama otroka, ki mu je zdravnik v Sloveniji predpisal antidepresiv fodiss. Zmanjkalo je tudi zdravila, s katerim bi ga lahko nadomestili. »V bolnišnici so antidepresiv še imeli,« pove mama. Manjšo količino so dali tudi »za domov«, kasneje pa je bila zdravilo za otroka prisiljena kupiti v avstrijski lekarni. Tam so ustrezno zdravilo – v obeh primerih gre za učinkovino fluoksetin – izdali na podlagi slovenskega recepta, za tri škatlice pa je bilo treba odšteti 60 evrov. Bolniki in svojci lahko ob nedostopnosti zdravila v domačem zdravstvu pri zdravstveni blagajni sicer uveljavljajo povračilo stroškov za čezmejni nakup, a si morajo za tako pot mnogi rezervirati prost dan.
Na slovenskem trgu ni trenutno nobenega zdravila s fluoksetinom, je razvidno iz pojasnil Lekarne Ljubljana. Med učinkovinami, ki so predpisane dokaj pogosto in so trenutno nedostopne, so še propranol, ki je med drugim namenjen bolnikom s povišanim krvnim tlakom, antiepileptik karbamazepin s podaljšanim sproščanjem, in kombinacija levodopa/karbidopa (prejemajo jo bolniki s parkinsonovo boleznijo). »Prav tako trenutno ni sirupa za otroke s paracetamolom v višji jakosti (250 mg/5 ml), je pa na voljo v nižji jakosti (120 mg/5 ml),« so nam sporočili iz Lekarne Ljubljana.
Manjkajoča zdravila lahko večinoma sicer nadomestijo z drugimi, so spomnili v Lekarniški zbornici Slovenije. Včasih gre za izdelek z isto učinkovino, drugič za zdravilo z enakim terapevtskim učinkom, v nekaterih primerih pa lahko industrijsko zdravilo nadomestijo z magistralnim ali galenskim zdravilom. Kadar ni na voljo nobena od teh možnosti, pride v poštev nabava zdravila v tujini; bolnik v tem primeru iz Slovenije v tujo lekarno prinese papirnat recept.
Težave s pomanjkanjem nekaterih zdravil, kakršne so bolniki in njihovi svojci opažali že lani, se letos nadaljujejo. Po podatkih zbornice primanjkujejo zdravila iz zelo različnih terapevtskih skupin, med drugim nekateri antibiotiki, zdravila za bolezni srca in ožilja, analgetiki, zdravila za zdravljenje bolezni kože in zdravila za astmo.
Za majhne države je težje
S pomanjkanjem nekaterih zdravil se soočajo vse države v EU, je spomnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. To dogajanje je povezano s težavami v proizvodnji farmacevtskih substanc in zdravil, proizvodnji embalaže in tudi pri transportu. Delno rešitev bi lahko prinesle prihodnje zakonske spremembe, ocenjujejo v zbornici. Javni razpisi in pritiski za nižanje cen pa po njihovi oceni niso pravi odgovor na trenutno dogajanje. Majhne države, kot je Slovenija, so pri tem bolj ranljive, je izpostavila predsednica zbornice. »Majhnost trga, cenovne politike in javni razpisi so razlogi, da se proizvajalci umikajo s trga,« opaža. Slovenija je ob tem referenčna država, ki vpliva na cene zdravil v 30 drugih državah, med drugim tudi v Turčiji z več kot 80 milijoni prebivalcev. »Z nižanjem cen se imetnik dovoljenja za promet z zdravilom raje umakne z dvomilijonskega trga,« ugotavlja Darja Potočnik Benčič.
Na pojasnila ministrstva za zdravje, kako bodo reševali težave pacientov in zdravstvenih ustanov zaradi pomanjkanja zdravil, še čakamo. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je konec lanskega leta poudarila, da se je treba na pomanjkanje zdravil odzvati na ravni EU, kar je za Slovenijo kot malo državo še posebno pomembno. V evropski komisiji so na dogajanje odgovorili z vzpostavljanjem evropskega solidarnostnega mehanizma za izmenjavo zdravil med članicami EU, lani pa so napovedali tudi dodatne ukrepe, s katerimi bi odpravljali ali vsaj omilili tovrstne motnje.
