Zdravstveni delavci so v sredo zjutraj ugotovili, da sistem neposrednega dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja ne deluje. Dogajanje je nekatere ekipe presenetilo in jim otežilo začetek delovnega dne, smo izvedeli; brez dostopa do podatkov o bolnikovem zavarovanju doslej še niso ostali. Se pa v zdravstvu večkrat srečajo z bolniki z zadržanimi pravicami, ki imajo, dokler ne poravnajo dolgov, brez plačila iz žepa dostop le do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja.
Pomoč tudi brez podatkov
Ob motnjah v delovanju »online« sistema, zaradi katerih ne morejo do podatkov o zavarovanju, morajo zdravstvene ustanove paciente obravnavati kot običajno. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so motnje v sredo trajale dobro uro, do 7.18 zjutraj. Težavo, ki je pripeljala do izpada, so že odpravili, so zagotovili. Lani je bila razpoložljivost storitev neposrednega dostopa do podatkov zdravstvenega zavarovanja, ki deluje vse dni v letu in 24 ur na dan, 99,9-odstotna, so še izpostavili.
Število ljudi s slovenskim državljanstvom, ki imajo v Sloveniji tudi stalno prebivališče in nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja, se je v zadnjem desetletju po podatkih ZZZS znižalo. V zadnjem času gre za nekaj več kot 500 oziroma 0,03 odstotka zavarovancev, pred desetletjem jih je bilo okoli 1000, leta 2010 pa več kot 11.000. Ljudi brez zavarovanja k njegovemu urejanju pozivajo z dopisi. Na ZZZS sicer ocenjujejo, da so med njimi tudi posamezniki, ki so se odselili v tujino in imajo tam urejeno zdravstveno zavarovanje, hkrati pa v Sloveniji niso odjavili prebivališča.
Občutno več – 21. junija jih je bilo 9686 – je ljudi, ki imajo zaradi dolgov pri prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje in pri obveznem zdravstvenem prispevku zadržane pravice. Do uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov na mesec, ki je nadomestil premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, odrasli, ki so zavarovani po svojcih, niso bili samostojni zavezanci za plačilo prispevka. Lastni dolgovi iz preteklosti pri prebivalcih, ki so bili zavarovani po zakoncu, tako niso pripeljali do omejenega dostopa do zdravstvene oskrbe, z uvedbo obveznega prispevka pa se je to spremenilo. Kot smo že poročali, so se obupani posamezniki, ki starih dolgov ne zmorejo poravnati, letos zaradi takšnih sprememb obračali tudi na zastopnike pacientovih pravic. Ko bodo dolgove poravnali, lahko ljudje z zadržanimi pravicami računajo na povračilo stroškov morebitnega plačila zdravljenj iz žepa. V preteklosti so se sicer v zdravstvu srečevali tudi z bolniki, ki so v takem primeru odlašali z iskanjem pomoči.
ZZZS: Ukrep je nesorazmeren
Na ZZZS ocenjujejo, da bi bilo treba institut zadržanja pravic črtati iz zakonodaje. Po njihovi oceni gre za nesorazmeren ukrep, ukinitev instituta pa so v preteklih letih predlagali že večkrat. »Ukinitev instituta zadržanja pravic bi bila zelo pomembna sprememba pri zagotavljanju univerzalnosti zavarovanja in dostopnosti pravic,« ugotavljajo. Na ministrstvu za zdravje so letos spomladi pojasnjevali, da preučujejo možnost sprememb pri upoštevanju dolga iz preteklosti.
»Tovrstna vprašanja mora razrešiti zakonodajalec,« ugotavlja nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. Bo pa treba razjasniti tudi, kdo bo v situacijah s starimi dolgovi, ki jih posamezniki ne zmorejo pokriti, plačal, je dodal. »Najti je treba vir,« je izpostavil.
