Slovenska ljudska stranka je nekoč pomembno krojila slovenski politični prostor. Ko je leta 2014 izpadla iz državnega zbora, pa se ji vanj ni več uspelo vrniti.
Na letošnjih volitvah v evropski parlament je stranka prejela 7,21 odstotka glasov in le malo ji je zmanjkalo, da bi dobila evropskega poslanca. Rezultat stranke je marsikoga presenetil in vnovič odprl vprašanje, ali stranka še ima potencial, da se vrne tudi na naslednjih državnozborskih volitvah. »Rezultat je bil dober kljub grenkemu priokusu,« pravi predsednik stranke Marko Balažic. »Pokazali smo, da je mogoče z artikuliranimi kandidati tudi v mestih doseči boljši rezultat, česar v preteklosti nismo zmogli. Na tem lahko gradimo naprej.«
A rezultat stranke je v veliki meri mogoče pripisati nosilcu liste Petru Gregorčiču, ki je prejel 66,31 odstotka preferenčnih glasov liste, kar je bil četrti najboljši rezultat med posamičnimi kandidati za evropske poslance, za Romano Tomc (SDS), Ireno Joveva (Gibanje Svoboda) in Vladimirjem Prebiličem (Vesna). Marsikdo meni, da bi bila glede na to najbolj logična poteza sprememba v vrhu stranke. Njeno vodenje naj bi prevzel Gregorčič.
Zaradi tega je prišlo do napetosti med nosilcem liste in vodstvom stranke, česar pa Balažic ne želi komentirati. Na torkovi seji glavnega odbora stranke, ki mu predseduje Suzana Lara Krause, je bil podan tudi predlog za sklic izrednega kongresa stranke, kar pa je večina članov glavnega odbora zavrnila. Kot pravi, je bil predlog presenečenje za večino članov odbora. So pa sprejeli sklep, da bodo septembra imeli klavzuro stranke, na kateri bodo opravili poglobljeno razpravo o prihodnosti stranke. Na sejo je bil povabljen tudi Gregorčič, ki sicer ni član stranke. Predstavil je analizo volitev, precej kritičen pa je bil tudi do vodstva stranke. »Analiza je bila temeljita in z objektivno predstavljenim delom analize se tudi sama strinjam. V nadaljevanju pa je prešla na osebno raven, za katero menim, da ni primerna. Peter Gregorčič je vložil veliko truda v kampanjo in verjel v uspeh, za katerega je zmanjkalo čisto malo. Verjetno sta k takšni razpravi prispevala tudi njegova prizadetost in občutek nemoči, hkrati pa še vedno tudi izčrpanost od kampanje. Kljub vsemu je bila razprava dobrodošla, saj si moramo naliti čistega vina. Osebne diskreditacije pa niso produktivne,« še pravi predsednica odbora.
Redni volilni kongres stranke je šele čez dve leti. Na vprašanje, ali bi lahko že pred tem prišlo do sprememb v vodstvu stranke, Balažic odgovarja: »To je stvar odločitve stranke in skupnih pogovorov, za zdaj je še preuranjeno, da bi to komentiral.« Za izjavo smo zaprosili tudi Gregorčiča, ki pa je odgovoril zgolj, da je na dopustu, in ni bil pripravljen komentirati zadeve.
Menjava v vrhu stranke mogoča samo z dogovorom
Kot smo še izvedeli od poznavalcev razmer v stranki, ki ne želijo biti imenovani, so člani zadovoljni z volilnim rezultatom stranke, kakršnega že dolgo niso dosegli, za katerega pa, kot rečeno, marsikdo pripisuje zasluge Gregorčiču. Zato tudi del članstva, predvsem zaradi prepričljivih nastopov na predvolilnih soočenjih, v njem prepoznava ustrezno osebo za vodenje stranke. »Če bi bil sklenjen dogovor o menjavi v vodstvu stranke, pri čemer bi bil recimo Gregorčič predsednik stranke, Balažic pa bi prevzel funkcijo tajnika, bi članstvo to lahko v veliki večini podprlo. Če pa bi med članstvom prevladal občutek, da gre za neki turbulenten prevzem stranke, bi to lahko vodilo tudi v dokončen razpad stranke,« nam je povedal eden od sogovornikov, sicer dolgoletni član stranke.
A kljub temu naj bi bilo malo verjetno, da bi dejansko opravili menjavo v vrhu stranke. Delo predsednika stranke prinaša namreč tudi dnevno ukvarjanje z notranjimi strankarskimi razmerji. Vprašanje je, ali bi jih bil Gregorčič sposoben obvladovati. Med delom članstva naj bi prevladovalo celo prepričanje, da je bil Gregorčič v SLS poslan zgolj z namenom, da se prepreči volilni uspeh Novi Sloveniji. Dejstvo, da je predlog za izredni kongres podal Franc Čebulj, nekdanji poslanec SDS, pri nekaterih še utrjuje tovrstne špekulacije.
Tako SLS kot NSi bi se lahko znašli tudi pred novo težko preizkušnjo, če bi se Anže Logar s Platformo sodelovanja odločil za nastop na državnozborskih volitvah. Zato nekateri v stranki razmišljajo tudi o morebitnem vnovičnem sodelovanju SLS in NSi. Stranki sta s skupno listo že nastopili na evropskih volitvah leta 2014, ko sta s 16,6 odstotka glasov dosegli drugi najboljši rezultat za SDS, v Bruselj pa sta bila takrat s preferenčnimi glasovi izvoljena Lojze Peterle in Franc Bogovič. O morebitnem povezovanju na desni sredini pred naslednjimi državnozborskimi volitvami Balažic pravi, da je o tem še prezgodaj govoriti.
Kot predsednik stranke bi izgubil avreolo novega obraza
Profesor politologije na Fakulteti za družbene vede UL dr. Igor Lukšič meni, da iz rezultata na evropskih volitvah ni mogoče sklepati na uspeh stranke na državnozborskih volitvah. »Precejšen del uspeha gre pripisati nosilcu liste Gregorčiču, ki pa ne more na tak način biti ključni kandidat stranke na državnozborskih volitvah, saj je to lahko samo predsednik stranke.« Menjava Balažica z Gregorčičem na čelu stranke bi bila po njegovem mnenju zelo tvegana poteza: »Gregorčič je drugačen tip človeka in njegova drža ni pisana na kožo dosedanjemu volilnemu telesu SLS. Zagotovo bi bila to velika sprememba za stranko, saj bi se potem morala tudi navznoter reorganizirati. SLS ima že vzpostavljeno strankarsko strukturo in je Gregorčiča povabila h kandidaturi na svoji listi. Gregorčič je namreč prinesel dober rezultat tudi zaradi tega, ker ni član stranke, stranka pa je bila nagrajena podobno, kot del slovenskega volilnega telesa nagrajuje nestrankarske politike, ki se na novo pojavijo na volitvah. Če bi Gregorčič postal predsednik stranke, bi s tem izgubil to avreolo, stranka pa bi lahko spet pristala na treh odstotkih podpore.«
Nekdanji predsednik stranke Franc Bogovič ocenjuje, da je rezultat na evropskih volitvah spodbuden za nadaljnje delo: »Pokazalo se je, da je strankina mreža na terenu še vedno živa, k temu je zagotovo prispeval tudi nosilec liste, ki je stranki prinesel nekaj glasov tudi tam, kjer jih v preteklosti ni dobila, a to ni nikakršno jamstvo za prihodnje državnozborske volitve, ko bo treba spet delovati na območju vseh 88 volilnih okrajev.« Bogovič ne želi špekulirati o možnih spremembah v vrhu stranke. Kot pravi, je to stvar pogovorov znotraj stranke, v katero pa, izpostavlja, Gregorčič še ni včlanjen.
