Državni zbor je 20. maja 1999 sprejel zakon o KGZS. Prve volitve v svet zbornice, ki je njen najvišji organ in šteje 54 voljenih članov (ti med seboj izvolijo predsednika zbornice), so bile 9. aprila 2000. Članstvo v kmetijski zbornici je obvezno. Po zadnji odmeri zborničnega prispevka za leto 2023 ima zbornica trenutno 112.011 članov, od tega 110.335 fizičnih in 1676 pravnih oseb.
Bo SLS izgubila primat?
Na čelu zbornice so se doslej zvrstili štirje predsedniki. To so Peter Vrisk, Ciril Smrkolj, Cvetko Zupančič in Roman Žveglič. Vsi so člani Slovenske ljudske stranke (SLS), zato ne bo presenečenje, če bo skušala Janševa SDS, ki želi prek Petra Gregorčiča prevzeti ljudsko stranko, tej odvzeti tudi primat v kmetijski zbornici.
Tega projekta so se v SDS lotili zelo načrtno. Lansko poletje so najprej na čelo svojega Foruma za kmetijstvo in podeželje namestili političnega kameleona Jožeta Podgorška. Spomnimo, Podgoršek je bil najprej občinski svetnik v Vodicah na listi SD, leta 2018 je, da se je lahko dokopal do političnih funkcij, postal član DeSUS, leta 2022, po aferi Brezplačne bohinjske počitnice, ga je prvak Nove Slovenije Matej Tonin na državnozborskih volitvah promoviral kot enega svojih najudarnejših kandidatov, avgusta lani pa ga je posvojila še Janševa SDS in mu, čeprav ni (bil) njen član, zaupala vodenje društva Forum za kmetijstvo in podeželje, ki so ga ustanovili za potrebe vsakokratnih volitev organov kmetijske zbornice.
Volitve uporniških kmetov
je vodil Matoz
Na oktobrskih zborničnih volitvah se bo SDS, kot kaže, za funkcije v tej največji nevladni kmetijski organizaciji potegovala prek dveh društev. Nekateri nezadovoljni kmetje so ustanovili Združenje slovenske kmečke iniciative (v nadaljevanju Kmečka iniciativa). To je imelo zadnjo junijsko nedeljo na eni od kmetij v bližini Celja prve volitve upravnih organov. Na volilnem zboru članov društva je bila po naših informacijah navzoča tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, vodil pa ga je Franci Matoz, dežurni odvetnik predsednika SDS Janeza Janše.
Matoz nam je udeležbo potrdil. »Da, bil sem tam, vendar v vlogi podpornika teh kmetov, ne v vlogi odvetnika. Povezali smo se po odvzemu Možganovih goved. Od takrat tem kmetom nudim brezplačno pravno pomoč, če jo potrebujejo. Ko so spomladi napovedali proteste, smo se nekajkrat sestali. Moja udeležba na volilnem zboru združenja ni bila nič povezana s politiko. Tam sem bil zato, da so volitve in vpis združenja v register izpeljali brez napak,« nam je zatrdil Matoz.
Tajno društvo PGC
Kmečka iniciativa za zdaj deluje bolj v slogu Ingoličevega Tajnega društva PGC. Javno še niso objavili niti tega, kdo jih vodi. Neuradno smo izvedeli, da je bil v nedeljo, 30. junija, za predsednika izvoljen Boštjan Slemenšek iz Vojnika, za podpredsednika pa Erik Remic iz Vologa pri Šmartnem ob Dreti in Gregor Voga iz okolice Šentjurja. Vsi so torej Savinjčani.
Omenjena trojica se je minuli petek fotografirala v avli kmetijskega ministrstva na Dunajski v Ljubljani, k fotografiji, ki jo je na družbenih omrežjih objavilo združenje, pa so pripisali: »Prvi uradni sestanek naše kmečke iniciative je potekal odlično.« Boštjan Slemenšek, ki smo ga poklicali po objavi te fotografije, nam je potrdil, da so bili na MKGP, da jih je sprejela tudi ministrica Mateja Čalušić in da je bil sestanek zelo uspešen. Kaj več ne o sestanku ne o razlogih za ustanovitev njihovega združenja ni hotel povedati. »Nobenih izjav po telefonu ne bomo dajali. Dali jih bomo v živo, a ob svojem času. Zdaj še ne,« je bil skrivnosten predsednik Kmečke iniciative Boštjan Slemenšek.
Čalušićeva v kmetijsko zbornico spušča politiko?
Še bolj skrivnostna je bila kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je javnosti zamolčala, da se je sploh sestala z vodstvom Kmečke iniciative. To je bilo marca zelo kritično do sporazuma med vlado in kmetijskimi organizacijami, ki je bil podlaga za odpoved traktorskega punta, napovedanega za 19. marec. »Zaradi podpisa sporazuma se v Kmečki iniciativi počutimo prevarane,« so zapisali takrat in napovedali, da bodo nadaljevali protestne aktivnosti.
Teh ni bilo, se je pa zgodil petkov sestanek z ministrico Čalušićevo, ki je bila lani, takrat še v vlogi poslanke in koordinatorice za kmetijstvo v Gibanju Svoboda, zelo borbeno nastrojena proti vplivu politike na kmetijsko zbornico. Bila je prvopodpisana pod predlog novele zakona o KGZS, s katero so skušali v Svobodi nekaterim članom zbornice omejiti pasivno volilno pravico. A so s svojo zakonsko spremembo gladko pogoreli na ustavnem sodišču. Pričakovano, kajti koalicija se je izkoreninjanja politizacije iz kmetijske zbornice lotila povsem napačno. Namesto protiustavnega posega v pasivno volilno pravico, o kateri govori 12. člen zakona o KGZS, bi, če so želeli politiko odmakniti od organov KGZS, kot je rada ponavljala Čalušićeva, morali spremeniti njegov 35. člen. Politične stranke svojih list kandidatov za volitve v organe kmetijske zbornice uradno sicer ne smejo predlagati, so pa našle obvod, kako to vendarle počno. V 35. členu piše, da se volitve v skupini fizičnih oseb opravijo na podlagi list kandidatov, ki jih predložijo posamezne skupine članov zbornice in organizacije kmetov. Prva je tako imenovane organizacije kmetov (Slovensko kmečko zvezo, Kmečko listo …) ustanovila SLS, kmalu sta jo posnemali še NSi (Kmečko društvo) in SDS (Forum za kmetijstvo in podeželje). Slednja bo, kot kaže, na jesenskih zborničnih volitvah nastopila z dvema društvoma.
