Potem ko so na trasi drugega tira med Divačo in Koprom gradbinci junija prebili vse predorske cevi in izkopali celotno traso, kar je pomemben mejnik tega največjega infrastrukturnega projekta v državi, je vlada naredila tudi formalni korak naprej v smeri dolgoletnih prizadevanj za dvotirnost proge. Nova proga, ki naj bi jo zgradili do leta 2026, bo namreč enotirna, kar je glavna pomanjkljivost projekta.
Tudi dodatni tir bo gradilo podjetje 2TDK brez pomoči
Vlada je prejšnji teden vendarle sprejela predlog dopolnitve zakona o drugem tiru, ki bo omogočil nadaljevanje projekta z gradnjo tudi levega drugega tira, torej polne dvotirnosti proge, kar bo pomenilo večjo pretočnost in varnost. Če bo šlo po načrtih, naj bi bil zgrajen do leta 2030.
Poleg dvotirnosti proge zakonski predlog določa, da bo tudi investitorstvo vzporednega tira prevzelo državno podjetje 2TDK, odpravlja pa tudi možnost sodelovanja drugih držav (na primer Madžarske) pri financiranju in lastništvu železniške infrastrukture ter družbe 2TDK.
Poslanci naj bi zakon sprejeli po hitrem postopku, najverjetneje septembra, državni lokacijski načrt, ki ga pripravljajo na ministrstvu, pa naj bi bil po večletnem umeščanju v prostor dokončno sprejet oktobra, je včeraj zagotovila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Ko bo predvidoma oktobra sprejet državni lokacijski načrt, ki ga pripravljajo na ministrstvu, bo družba 2TDK lahko začela postopke pridobivanja investicijske, projektne in okoljske dokumentacije, vključno s presojo vplivov na okolje, izdelavo geološko-geomehanskih raziskav in pridobivanjem zemljišč. To bo podlaga za integralni postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ali se bodo dela res lahko začela že leta 2026, kot je predvideno, bo odvisno tudi od uspešnosti razpisov in izbire izvajalcev za vse potrebne aktivnosti, kar je nepredvidljivo.
Pri zapoznelem vzpostavljanju polne dvotirnosti proge med Divačo in Koprom gre za zamujeno priložnost, saj so različni vpleteni velikokrat opozarjali, da bi bilo smiselno projekt razširiti, ko je bil še čas za to, a se to v preteklosti ni zgodilo. Olajševalna okoliščina je vsaj to, da so z gradnjo drugega tira že povečali tri najdaljše servisne predorske cevi tudi za potrebe levega tira, tako da bo treba v okviru novega projekta zgraditi samo en dodatni predor, kjer pa so po oceni družbe 2TDK »pričakovani enako zahtevni pogoji, ki pa jih bo zdaj do določene mere lažje predvideti«. Prav tako bo treba zgraditi tri viadukte in seveda celoten obseg tirov in naprav – gradnja bo potekala, ko bo po desnem tiru že potekal promet.
Investicijska vrednost projekta levega tira je, ker je najzahtevnejši izkopni del že opravljen, nižja. Ocenjena je na 354 milijonov evrov (brez DDV) po tekočih cenah, vrednost osnovnega projekta pa po zadnjih ocenah znaša 1,1 milijarde evrov. Družba 2TDK naj bi tudi za dodatni projekt pridobila del nepovratnih sredstev EU.
Staro progo bo zamenjala kolesarska steza,
a šele po letu 2030
Primorska poslanka Gibanja Svoboda Tamara Kozlovič je zlasti vesela, da novela zakona predvideva posebno določilo, da se bo obstoječa proga po dokončanju obeh tirov opustila ter namenila za turizem in rekreacijo, za kar so si domačini in koprska mestna občina prizadevali že dolgo. V letih 2031 in 2032 je predvidena njena preureditev v kolesarsko progo, kar bo financirala državna direkcija za infrastrukturo.
»Stara proga, ki nima niti obratovalnega dovoljenja, je tako nevarna, da si ne moremo niti predstavljati, kakšne strašanske razsežnosti bi imela na primer prevrnitev vlaka. Ogrozila bi prebivalce, tudi vodni vir za Istro bi bil lahko za nekaj desetletij izgubljen,« opozarja Janko Sever, predsednik sveta ljudske pobude za dvotirnost proge Divača–Koper. Spomnimo na nesrečo z iztirjenjem vlaka zaradi zloma kretnice in razlitjem kerozina leta 2019 pri Hrastovljah, kar je predstavljalo veliko nevarnost za okolje, a kerozin na srečo v vodni vir ni zašel.
Predvsem zaradi velikih okoljskih tveganj domačini, ki živijo ob obstoječi progi, zahtevajo, da bi takoj po letu 2026, ko naj bi stekel promet po drugem tiru, ta ostala zgolj kot rezerva za izjemne primere ali kvečjemu za kakšen tovor podnevi. »Ni treba, da se tire na stari progi takoj odstrani, treba pa bi bilo prepovedati tovorni promet po njej, vsaj z nevarnimi snovi. Kdo bo prevzel odgovornost, če se kaj zgodi? Z vsakim dnevom prelaganja pa je verjetnost za to večja,« svari Sever. V nasprotnem primeru se bodo domačini ob progi, siti večdesetletnih obremenitev, dvignili na noge. Kot dodaja Sever, se bo že z odprtjem novega drugega tira zmogljivost povečala: vlakovne kompozicije bodo lahko daljše, vozni čas pa več kot pol krajši.
»Popolna ukinitev stare proge že leta 2026 ni mogoča, dajem pa besedo, da bo v uporabi najkrajši možni čas in tako, da bo čim manj obremenjevala okolico in ljudi,« obljublja ministrica Alenka Bratušek. Domačini pričakujejo tudi korektno povračilo vse škode, ki so jo in jo še bodo imeli med gradnjo drugega tira.
