Vlada je, vsaj formalno, naredila korak naprej pri največjem infrastrukturnem projektu v državi, drugem tiru, in do leta 2030 optimistično predvidela še gradnjo drugega drugega tira, kar bo prineslo polno dvotirnost proge in s tem večjo pretočnost. Na Primorskem pa še niso povsem izgubili upanja, da se bodo premaknili tudi drugi dolgo in težko pričakovani cestnoprometni projekti. Gre zlasti za projekt hitre ceste Koper–Dragonja in še pred njim rekonstrukcijo Šmarske ceste v Kopru ter projekt avtoceste Postojna–Jelšane. Oba glavna projekta, za katera že zelo dolgo pripravljajo državna prostorska načrta (DPN), bi olajšala in pohitrila pot ne le turistom v tranzitu, temveč bi pomembno razbremenila domačine, ki zdaj živijo ob za takšen promet neustreznih cestah.
Letos mineva 20 let od sprejema programa priprave državnega lokacijskega načrta za hitro cesto na odseku Koper–Dragonja v času primorskega prometnega ministra dr. Marka Pavlihe.
»Hitra cesta na odseku Koper–Dragonja je bila leta 2004 uvrščena v dodatni nacionalni program gradnje avtocest, kar smo še posebej zavzeto upoštevali v času mojega kratkega ministrovanja, zavedajoč se naraščajočega prometa in vse večjih zastojev na tem območju. Na žalost se potem v naslednjih 20 letih ni skoraj nič več dogodilo, kar daleč presega zdrav razum in se človek lahko le osuplo sprašuje, komu ustreza takšno zavlačevanje in zakaj, podobno kot pri drugem tiru Koper–Divača,« se čudi Pavliha, pravnik in profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani.
Dr. Marko Pavliha je spomnil tudi na pred leti predlagano alternativno varianto trase, ki bi bistveno zmanjšala stroške in tudi v večji meri ohranila kmetijska zemljišča, »vendar sta jo Dars in politika žal zavrnila«. Stanje ocenjuje kot »skrajno neodgovorno zlasti do lokalnih prebivalcev pa tudi do turistov, ki izgubljajo svoj dragoceni čas in živce v dolgih kolonah«.
Kje smo torej 20 let pozneje?
Na Darsu odgovarjajo, da poteka dopolnitev idejnega projekta na podlagi predlagane obsežnejše optimizacije trase hitre ceste glede na prvotne rešitve iz osnutka DPN, razgrnjenega že leta 2016. »Glede izvedljivosti teh optimizacij potekajo usklajevanja z nekaterimi nosilci urejanja prostora,« pravijo. Sledila bo izdelava preostalih strokovnih podlag in novega predloga DPN, ki bo šel spet v javno obravnavo, nato v morebitne nove dopolnitve in pridobitev mnenj. Šele nato bo vlada lahko sprejela uredbo o DPN, kar bo omogočilo začetek pridobivanja zemljišč in pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
»Naša velika želja je in močno si bomo prizadevali, da bi vlada uredbo o DPN za hitro cesto sprejela do konca leta 2025,« poudarja Tamara Kozlovič, primorska poslanka Gibanja Svoboda, ki si je skupaj z istrskimi poslanskimi kolegi že v začetku mandata za eno glavnih nalog zadala pohitritev postopkov pri vseh večjih prometnih projektih na Primorskem oziroma v slovenski Istri. Veseli jo, da bo izbrani izvajalec v kratkem začel prva dela na projektu nove serminske vpadnice v Kopru, ki bo predvidoma zaključena do 2026, sledila bo še širitev bertoške vpadnice v štiripasovnico, kar bo rešilo težave z zastoji v okolici Luke Koper in tovorni promet umaknilo iz mesta. Denar je v državnem proračunu za prihodnje leto zagotovljen tudi za rekonstrukcijo Šmarske ceste, ki je zdaj ozko grlo ob izvozu z obalne hitre ceste proti Hrvaški in v nasprotni smeri. Vendar Kozlovičeva opozarja, da zgolj slednja za rešitev tranzitnega prometa ne bo dovolj. Glede očitkov lokalne civilne iniciative, ki hitri cesti po trasi mimo koprskih primestnih naselij in po kmetijskih zemljiščih nasprotuje, pa pravi, da se jim je z optimizacijo skušalo priti naproti. Morebitno uvajanje nove trase glede na dolgotrajnost postopkov ocenjuje kot nesprejemljivo, saj bi to projekt še dodatno odmaknilo v prihodnost.
Da je gradnja hitre ceste nujna, so prepričani tudi v Mestni občini Koper. »Ob tem je treba upoštevati posledice gradnje na prostor in sprejeti ustrezne omilitvene ukrepe.« Občina je za zmanjšanje neugodnih vplivov na okolje na odsekih trase, ki potekajo tik ob poselitvenih območjih Kopra in Bertokov, med drugim predlagala vkop trase, dokončno ukinitev lokacije oskrbne postaje na območju Bertokov ter postavitev protihrupne zaščite in zelene vizualne bariere proti naselju.
Najustreznejše variante
še niso potrdili
Zelo dolga je tudi saga umeščanja avtoceste na odseku med primorsko avtocesto in mednarodnim mejnim prehodom Jelšane, do katerega so Hrvati zgradili avtocesto že pred leti. Potem ko se je dolgo zapletalo pri vprašanju, ali naj se nova avtocesta od primorskega kraka odcepi pri Postojni, Razdrtem, Divači ali celo Kozini, je vlada leta 2020 dopustila njeno načrtovanje samo v »koridorju Postojna«.
Na Darsu pravijo, da je študija variant oziroma predinvesticijska zasnova poteka trase v kočljivem severnem delu, torej predvidoma od priključka Studenec pri Postojni do Pivke (v južnem delu je trasa določena), izdelana; zdaj jo pregledujejo pristojna ministrstva. »Ključen napredek je bil narejen na sestanku v začetku aprila na ministrstvu: ustno smo se dogovorili, katera variantna rešitev v Občini Pivka je najbolj sprejemljiva,« nam je povedal ilirskobistriški župan dr. Gregor Kovačič. Po potrditvi bodo študijo variant z okoljskim poročilom predstavili širši javnosti. Sledila bo pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora, po potrebi dopolnitev in opredelitev vlade do najustreznejše variante. Nato bo treba naročiti in izdelati vse strokovne podlage in sam DPN, pridobiti mnenja in soglasja, investicijsko zasnovo. »Glede na navedeno sprejem vladne uredbe o DPN ni mogoč v letu 2025,« so jasni na Darsu. Z drugimi besedami: zastavljenega terminskega načrta ne bodo dosegli. Kovačič pravi, da bi bilo nujno postopke pohitriti. »Iz nekaterih naselij v občini Ilirska Bistrica je do prve avtoceste v Sloveniji skoraj 50 minut, kar je v današnjih časih težko predstavljivo. To je tudi edini odsek na dolgi trasi od severa Evrope do Dubrovnika, kjer ni avtoceste, prometni koridor pa je izrazito tranziten, zlasti v času turistične sezone.« Opozorila, da je povezava tudi del vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in manjkajoči del jadransko-jonske cestne povezave, pa doslej niso prav veliko zalegla.
Tako kot v Istri tudi tukaj prve lopate zagotovo ni pričakovati pred letom 2030, morda celo še kasneje. Tudi v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji je gradnja predvidena po letu 2030.
Tranzitni promet bodo ločili od lokalnega
Dars je pred letošnjo glavno turistično sezono z dodatnim pasom razširil približno 80 metrov dolg priključek Koper center na hitro cesto proti Ljubljani. Hkrati je Direkcija RS za infrastrukturo izvedla ureditev dvopasovnega uvoza in izvoza iz krožišča pri podjetju Vinakoper na razširjen priključek na hitro cesto. Gre za prvi ukrep za izboljšanje pretočnosti na priključku na hitro cesto.
Kritični del na Šmarski cesti ostaja ločitev tranzitnega prometa od lokalnega. To naj bi zagotovili z rekonstrukcijo še dveh kilometrov ceste, ocenjeno na približno 35 milijonov evrov, in sicer s podvozom v kesonu pod krožiščem pri Mercatorju, kjer bo potekal tranzitni promet, nivojsko prek pokritega dela kesona pa se bo izvedlo krožno križišče za lokalni promet. Za lokalni promet je ob kesonu po vsaki strani predviden vozni pas glede na smer poteka. V smeri proti Šmarjam in Dragonji je predvidena razširitev v štiripasovnico do novega krožišča Bošamarin, od tu do krožišča Šalara pa v tripasovnico. Na direkciji odgovarjajo, da je trenutno v izdelavi PZI – projektna dokumentacija, Mestna občina Koper pa vzporedno pridobiva zemljišča. Doslej so pridobili soglasja za tretjino potrebnih zemljišč. »Po uspešno zaključeni reviziji projektne dokumentacije in v primeru uspešno rešenih zemljiškoknjižnih dovolil ter zagotovljenih finančnih sredstev bi predvidoma v letu 2025 pristopili k izvedbi javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del in nato h gradnji,« napovedujejo na direkciji. »Izvedba teh ukrepov bi po projekcijah rasti prometa zadoščala samo do leta 2030, zato je nujna gradnja hitre ceste Koper–Dragonja in odseka hitre ceste Jagodje–Lucija,« dodajajo na Darsu.
