Iz poročila o stanju na trgu dela v lanskem letu, objavljenega na spletnih straneh vlade, je razvidno, da se je gospodarska aktivnost lani upočasnila, stanje na trgu dela pa je bilo kljub temu zelo optimistično. Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji delovno aktivnih približno 941.300 oseb, kar je največ doslej. Število registriranih brezposelnih, okoli 48.300, pa je bilo blizu najnižjim ravnem. Ob nizki brezposelnosti, strukturnih neskladjih in manjših generacijah mladih, ki vstopajo na trg dela, so se delodajalci soočali tudi s pomanjkanjem ustreznih kadrov.
Konec lanskega leta je bilo sicer na Zavodu RS za zaposlovanje kar 78,9 odstotka takih, ki so potrebovali dodatne aktivnosti ali poglobljeno podporo pri zaposlovanju. Med bolj problematičnimi kategorijami so bili dolgotrajno brezposelni, starejši brezposelni, mladi brez delovnih izkušenj, nižje izobraženi in invalidi, zlasti pa tisti, ki imajo več tovrstnih omejitev hkrati. Država podjetjem, ki jih pesti vrzel na trgu dela, in dolgotrajno brezposelnim skuša pomagati tudi z aktivno politiko zaposlovanja. Gre za nabor ukrepov za lažje zaposlovanje ter povečanje konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev.
V ukrepe vključenih
10.000 brezposelnih
Lani je programe aktivne politike zaposlovanja izvajal le zavod za zaposlovanje, in sicer znotraj treh ukrepov. Prvi je bil usposabljanje in izobraževanje, njegov namen pa je bil povečanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe ali novega znanja ter kompetenc za vstop na trg dela in uspešen razvoj kariere. Drugi ukrep, spodbude za zaposlovanje, je zavod izvajal z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih, večinoma v obliki subvencij za zaposlitev delodajalcem. Z ukrepom kreiranja delovnih mest so medtem želeli odgovorni spodbujati delovno in socialno vključenost ter izboljšati usposobljenost in delovne veščine ranljivih skupin brezposelnih prek subvencioniranja začasnih zaposlitev zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju.
Za aktivno politiko zaposlovanja so lani predvideli 47,8 milijona evrov, porabili pa so 34,5 milijona evrov. Gre za precej nižje številke od tistih v preteklih letih. Leta 2022 je bilo namreč za te ukrepe porabljenih 56,2 milijona evrov, leta 2021 pa denimo 71,2 milijona evrov. V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo lani vključenih 10.000 brezposelnih, leto pred tem 17.049, leta 2021 pa 36.669.
Letos več ukrepov
Letos naj bi bil v okviru aktivne politike zaposlovanja poudarek na aktivaciji brezposelnih prek usposabljanja in izobraževanja ter spodbud za zaposlitev. Z nekaterimi spremembami načrtujejo nadaljevanje programov Usposabljanje na delovnem mestu in Neformalno izobraževanje in usposabljanje.
V načrtu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS so še programi Kompetenčni centri za razvoj kadrov, namenjeni izpopolnjevanju in razvoju kompetenc, ustvarjalnosti in inovativnosti zaposlenih ter povečanju produktivnosti v mikro, malih in srednje velikih podjetjih; Podpora podjetjem za podaljševanje delovne aktivnosti za večjo ozaveščenost o negativnih demografskih trendih in potrebnih ukrepih za njihovo preseganje ter Kompetentna Slovenija za opolnomočenje vseh odraslih.
Za aktivno politiko zaposlovanja je letos predvidenih 56,4 milijona evrov, za prihodnje leto pa 89,9 milijona evrov.
