V italijanski Gorici so se na rednem srečanju sešli notranji ministri Italije, Slovenije in Hrvaške Matteo Piantedosi, Boštjan Poklukar in Davor Božinović. Ponovno so razpravljali o sodelovanju pri zajezitvi nezakonitih migracij in mejnih nadzorih. Redno usklajevanje notranjih ministrov je bilo tokrat namenjeno vnovični oceni razmer na zahodnobalkanski poti in pregledu napredovanja že načeloma doseženega dogovora, da poskušajo mejne nadzore na schengenski meji med Italijo in Slovenijo ter Slovenijo in Hrvaško (nadzor na notranji schengenski meji je Slovenija uvedla tudi z Madžarsko) odpraviti z uvedbo alternativnih nadzornih prijemov: skupnih mešanih policijskih patrulj vseh treh držav na mejnem območju Hrvaške z BiH.
Časovnik uvedbe patrulj
še ni znan
Kdaj bi lahko bile te mešane patrulje vzpostavljene, niti po včerajšnjem srečanju treh ministrov še ni jasno. Najspodbudnejše sporočilo je v obliki želje prišlo iz ust italijanskega notranjega ministra Piantedosija. Kot je dejal, bi želeli nadzore na meji s Slovenijo odpraviti, še preden bosta Nova Gorica in Gorica postali evropski prestolnici kulture. Po oceni Piantedosija bi to bil idealen čas za odpravo mejnih nadzorov. To je želja tudi slovenske strani. Notranji minister Poklukar je jasno izrazil pripravljenost Slovenije na sodelovanje v teh patruljah. »Verjamem, da bomo kmalu prišli do te naše skupne rešitve,« je dejal Poklukar. Po njegovih besedah so obnovili tudi dogovor, da podaljšanje nadzora na mejah obmejnemu prebivalstvu ne bo povzročalo težav in ne bo zaustavljalo gibanja prometa. Božinović je sicer bolj optimistično dejal, da na meji ne pričakuje gneče, hkrati pa je vendarle dodal, da so gneče na mejah vedno bile, tudi ko ni bilo notranjih nadzorov na schengenski meji.
»Tudi v turistični sezoni bo delovanje na mejah normalno. Resda bo kakšna minuta zastoja, toda želimo imeti normalno delovanje,« je poudaril slovenski notranji minister. Italija je sicer nadzor na meji s Slovenijo podaljšala do druge polovice decembra, podobno je nato storila Slovenija na meji s Hrvaško in Madžarsko.
Se Hrvaška premika?
Italija in Slovenija tako zdaj na Hrvaško, ki je bila kljub privolitvi v oblikovanje mešanih patrulj do teh zadržana, poskušata skupaj pritisniti, da bi se vendarle premaknila. Da bi se to zgodilo, ponujata skupno sodelovanje in poudarjata, da je proti nezakonitim migracijam mogoče učinkoviteje nastopiti le skupaj. Italija poleg mešanih patrulj preverja še možnost, da bi pri nadzorih na migrantskih poteh sodelovala tudi civilna zaščita Furlanije - Julijske krajine.
Vsaj nekaj premikov v hrvaškem stališču je včeraj vendarle bilo zaznati. »Šefi policij se bodo sešli septembra, da se dogovorijo o podrobnostih. Imajo vso našo podporo,« je napovedal Božinović in celo omenil, da skupne patrulje niso izrek nezaupanja Italije in Slovenije do Hrvaške. »Ne gre za izraz nezaupanja, temveč dejansko večjega zaupanja. Skupno delo pri isti nalogi je najboljši način, kako imeti popolno informacijo o dogajanju,« je menil hrvaški notranji minister. Po njegovem mnenju je sicer cilj sestankov trojice notranjih ministrov, da promet čez mejne prehode za evropske državljane poteka brez zapletov. »Da bi zavarovali svobodo gibanja, eno največjih vrednot schengna in tudi Evropske unije, moramo nadaljevati naše intenzivno sodelovanje,« je še ocenil. Po neformalnih ocenah slovenske strani se stvari premikajo v pravo smer. »Naslednji meseci bodo ključni,« pa ocenjuje Piantedosi.
Božinović je sicer opisoval uspešnost Hrvaške v boju proti nezakonitim migracijam. Doslej je prijela več kot 1000 tihotapcev in v Europolovo bazo vnesla več kot 65 odstotkov podatkov o nezakonitih migracijah po zahodnobalkanski poti. Po drugi strani pa je minister Poklukar s podatki predstavljal, kako je dogajanje na zahodnobalkanski poti še vedno aktivno. Letos smo v Sloveniji našteli 18.500 nezakonitih prehodov meje, kar je za deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenska policija je prijela več kot 300 tihotapcev tujcev. »Ob nadzoru na notranji meji EU še vedno ugotavljamo, da je na ozemlju EU veliko oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop na to ozemlje, a so že tam,« je ocenil Poklukar. x
