Nasilje v zdravstvu je težava, je ob vložitvi podpisov dejala družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, ki je tudi vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Podatki fakultete za varnostne vede iz leta 2019 in podatki, ki jih zbira zdravniška zbornica, po njenih navedbah kažejo, da je telesnemu nasilju izpostavljenih približno 41 odstotkov zdravstvenih delavcev, psihičnemu nasilju pa 89 odstotkov. »Zato smo veseli, da so državljani Slovenije prepoznali pomen in tehtnost tega našega predloga, ki pravzaprav pomeni, da bomo omogočili varno okolje za obravnavo pacientov,« je dodala.
Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je poudarila, da se medicinske sestre in babice kot največja poklicna skupina velikokrat znajdejo na prvi bojni črti. Po njenem prepričanju uspešno zbrani podpisi za vložitev predloga spremembe kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca dokazujejo, da lahko vsi zdravstveni delavci s skupnimi močmi sooblikujejo kulturnejšo, prijaznejšo in manj nasilno družbo.
Veselje ob končani akciji je izrazila tudi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki je predlog spremembe kazenskega zakonika označila za kamenček v mozaiku urejanja razmer v zdravstvu. Nasilje v družbi ne bi smelo biti dopustno nikjer, je poudaril travmatolog in predavatelj o preprečevanju nasilja Aleš Fischinger. Nasilje nad ljudmi, ki opravljajo svojo službo in se ne morejo umakniti na varno, je po njegovem mnenju zavržno dejanje, ki mora biti tudi v Sloveniji sankcionirano podobno, kot je trenutno v Nemčiji, Angliji, Makedoniji in na Hrvaškem.
Zdravstveni delavci kot policisti
Nasilje nima prostora v domovih ali na delovnih mestih, še posebej ne na tako občutljivih, kot je zdravstvo, se je strinjala Nena Kopčavar Guček. Kot je pojasnila, trenutna ureditev zdravstvenim delavcem, ki so žrtve fizičnega napada brez večjih poškodb, ne omogoča pregona storilcev ob pomoči državnega tožilstva. Zdravstveni delavci lahko tako proti pacientom, ki jih oklofutajo, zbrcajo, pljunejo ali jih zmerjajo, sprožijo le osebno tožbo na lastne stroške. Tožilstvo je namreč pristojno za pregon le ob hujših fizičnih poškodbah.
Poseg v zakonodajo bi položaj zdravstvenih delavcev med skrbjo za paciente izenačil s položajem policistov in drugih uradnih oseb. Za napad ali resno grožnjo z napadom na zdravstvenega delavca so v predlogu predvideli zaporno kazen od šestih mesecev do treh let, za storilce, ki grozijo z orožjem ali nevarnim predmetom, ki z zdravstvenim delavcem grdo ravnajo ali ga lažje telesno poškodujejo, pa od šest mesecev do pet let zapora. Zdravstveni delavci so v takih primerih za zdaj izenačeni z drugimi poklicnimi skupinami. Ljudi, ki jim grozijo, lahko ob grožnji doleti denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Kadar gre za grožnjo z orožjem ali nevarnim orodjem, je poleg denarne kazni mogoča še zaporna kazen do enega leta, nasilno vedenje pa včasih obvelja zgolj za prekršek zoper javni red in mir. x cr
