»Inšpekcijski postopki, ki zbujajo dvom o upravičenosti ali pravilnosti ukrepanja, niso v korist dobrobiti živali. In tu je šlo narobe vse, kar lahko narobe gre,« je v zvezi z odmevnim odvzemom 24 goved na kmetiji Možgan v Leskovcu pri Krškem v zadnji oddaji Tarča nacionalne televizije dejal dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali in prvi mož veterinarske zbornice.

Kmetija Možganovih je daleč
od zgledne in urejene

Ali ima Podpečan prav, bo nemara potrdil že nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo inšpekcijskega postopka, ki ga je v tem primeru izpeljala veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, pod drobnogled pa ga bodo vzeli trije njeni inšpektorski kolegi. Rejec Rudi Možgan pa je včeraj prejel pisni izrek ustne odločbe na zapisnik o odvzemu živali z dne 14. novembra letos. Inšpektorica se je za ta skrajni ukrep odločila, kot je zapisala, zaradi izjemno slabih pogojev reje ter slabega rejnega in zdravstvenega stanja živali. Zoper to odločbo sme rejec v osmih dneh vložiti pritožbo, ki jo obravnava ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če tam ne uspe, lahko sproži upravni spor.

Kmetija Možganovih je daleč od zgledne in urejene, toda zaradi domnevnih postopkovnih napak se utegne zgoditi, da bo rejec ostal nekaznovan in da bo za nameček od države izterjal odškodnino. Dr. Rajko Pirnat, profesor za upravno pravo, namreč meni, da ima kar nekaj možnosti, da odločbo o odvzemu živali učinkovito izpodbija. Podlag za to je več, med drugim tudi inšpekcijski zapisnik. Ker je šlo za takojšen odvzem živali na podlagi ustne odločbe na zapisnik, bi morala inšpektorica že na kraju odvzema v zapisnik vnesti vse potrebne podatke: koliko katerih živali je odvzela, v kakšnem rejnem in zdravstvenem stanju so bile, popisati bi morala njihove ušesne številke, dobesedno zapisati izjave vpletenih ... Toda zapisnik z dne 14. novembra ni vseboval ničesar od tega. Nekatere podrobnosti je inšpektorica vanj vnesla šele 20. novembra v svoji pisarni. »To ni skladno z zakonom o upravnem postopku (ZUP), saj je treba zapisnik pisati v času pregleda in ga je treba takrat tudi zaključiti,« je za Dnevnik ocenil profesor Pirnat.

Eno procesno dejanje – dva zapisnika z različnim datumom

Šele iz končne verzije zapisnika je tudi razvidno, da je bila inšpektorica na kmetiji Možganovih že dan pred odvzemom živali, to je 13. novembra, ugotovitve obeh dni pa je združila v enem zapisniku. Iz njega izhaja, da prvi dan, ko je bila tam, ni bilo nikogar doma. Kdo vse je bil navzoč pri prvem inšpekcijskem nadzoru, ne navede.

»Obstajata dva zapisnika o istem procesnem dejanju z različnim datumom. Iz natisnjenega zapisnika ni razvidno, kdaj 13. novembra se je ogled končal, saj nekako kar preide na dogajanje 14. novembra. O inšpekcijskem pregledu dne 14. novembra bi moral biti narejen ločen zapisnik, če pa se je pregled nadaljeval še naslednji dan, bi moralo biti v zapisniku jasno navedeno, kdaj 13. novembra se je končal in kdaj 14. novembra se je nadaljeval, kdo je bil prisoten, kako je potekal in kakšne so ugotovitve,« je poudaril pravnik Pirnat.

Povsem nova odločba,
izdana za nazaj

S pisno odločbo, ki jo je rejec prejel včeraj, inšpektorica, kot je navedla, odpravlja ustno odločbo na zapisnik z dne 14. novembra. »To spet nikakor ni skladno z ZUP. Najpomembnejša kršitev je v tem, da ne gre za pisno izdajo ustne odločbe, pač pa povsem novo odločbo, ki je drugačna. Za odpravo prejšnje ustne odločbe ni nobene zakonske podlage,« je kritičen dr. Pirnat. Pripomnil je, da je treba upoštevati tudi to, da je bila ustna odločba o odvzemu živali izvršena. Inšpektorica je v ustni odločbi na zapisnik navedla, da je živali odvzela na podlagi 92. člena zakona o veterinarskih merilih skladnosti, ki inšpektorju v izjemno nujnih primerih, ko je treba zavarovati ali odvrniti nevarnost za zdravje ljudi in živali, dovoljuje izdati ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v osmih dneh pa mora izdati še pisno odločbo, ki je le pisni odpravek ustne odločbe.

Inšpektorica je pisno odločbo sicer izdala, toda v uvodu je navedla nepravilno zakonsko podlago za odvzem živali. »Niti 77. člen zakona o veterinarskih merilih skladnosti niti 18. člen zakona o inšpekcijskem nadzoru ne dajeta podlage za odvzem. Podlago daje 92. člen zakona o veterinarskih merilih skladnosti, ki pa je naveden le v obrazložitvi in ne v uvodu odločbe kot njena podlaga, kjer bi seveda moral biti,« je še opozoril prof. Pirnat.

Inšpektorji obsojajo
ravnanje kolegice

»Najpomembnejša pomanjkljivost je po mojem ta, da je za nazaj izdana povsem nova odločba o odvzemu živali, ki odpravlja ustno odločbo, ki je tudi že bila izvršena, tega pa nikakor ne bi smela. Zdaj posledično obstajata dve odločbi, ki urejata isto dejansko stanje. Menim, da je to lahko podlaga za uspešno izpodbijanje pisne odločbe, kako bo z veljavnostjo ustne odločbe glede na zmedo z zapisnikom, bomo pa videli. Menim, da ima inšpekcijski zavezanec kar nekaj možnosti, da jo učinkovito izpodbija,« je sklenil eden vodilnih strokovnjakov za upravno pravo prof. Rajko Pirnat.

Nataša Ajdič, predsednica veterinarskega sindikata na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je za Dnevnik napovedala, da se bodo v sindikatu borili za ohranjanje dobrega imena inšpektorjev. »Podpiramo strokovno delo uradnih veterinarjev v skladu z zakonodajo. Mnogi od njih obsojajo ravnanje kolegice pri odvzemu goved v okolici Krškega. Menijo, da postopka ni vodila ustrezno ter v skladu z zakonoma o upravnem postopku in o inšpekcijskem nadzoru,« je dejala Ajdičeva.