Sodni epilog vdorov v policijsko komunikacijsko omrežje Tetra in opozarjanja na ranljivost sistema je postal pravnomočen. Višje sodišče v Ljubljani je delno potrdilo obsodbo varstvoslovca in radioamaterja Dejana Orniga, v pretežnem delu pa so očitki zoper Orniga zastarali. Višje sodišče je zato obtožbo zavrnilo v delu, kjer so Ornigu očitali 60 vdorov v informacijski sistem, potrdilo pa je del prvostopenjske sodbe, ki se je nanašal na kvalificirano obliko napada na informacijski sistem in ponarejanje listin. Pri slednjem je šlo za ločeno kaznivo dejanje, saj so kriminalisti ob hišni preiskavi pri njem našli ponarejeno kriminalistično izkaznico, s katero se je nekajkrat lažno predstavil kot kriminalist.
Ornig je bil na prvi stopnji obsojen na pogojno kazen dveh let zapora s petletno preizkusno dobo, višje sodišče pa mu je kazen znižalo na sedem mesecev pogojne zaporne kazni z dveletno preizkusno dobo.
Povedal samo to, da je cesar nag
Obramba je v pritožbi sicer zahtevala, da sodišče Orniga oprosti ali pa obsodilno sodbo vsaj razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Pri tem se je sklicevala na več argumentov. Po mnenju obrambe je bila hišna preiskava pri Ornigu odrejena nezakonito, saj da dotlej še ni obstajal utemeljen sum, da je storil kaj protipravnega. Izpodbijali so tudi samo izvedbo hišne preiskave, ki so jo kriminalisti opravili v Ornigovi odsotnosti, in pridobitev dokazov brez pravnega pouka, ko je Ornig del gradiva sam predal policiji.
Višje sodišče je argumente obrambe zavrnilo in med drugim presodilo, da se je Ornig strinjal, da ne bo navzoč pri hišni preiskavi in da ne bo pooblastil odvetnika, kot njegova zastopnica pa je bila pri hišni preiskavi prisotna njegova sostanovalka. Prav tako ni pritrdilo obrambi, da je kazenski pregon Orniga, ki je »povedal samo to, da je cesar nag«, v nasprotju z evropsko direktivo o zaščiti žvižgačev, saj je ravnal v dobri veri in z namenom opozarjanja na ranljivost komunikacijskega sistema, ki ga poleg policije uporabljajo tudi drugi varnostni organi. Senat višjih sodnikov je poudaril, »da opozorilo na varnostno pomanjkljivost še ne opravičuje vdora v sistem, pa četudi zaradi preučevanja varnostne pomanjkljivosti sistema«.
Višji sodniki so tudi ocenili, da pritožniki neutemeljeno »po eni strani pretirano poudarjajo težo varnostne pomanjkljivosti sistema Tetra, po drugi strani pa minimizirajo aktivnost obdolženca pri njegovih posegih v sistem ter pretirano kritizirajo odziv oziroma neodziv policije ob zaznavi varnostne pomanjkljivosti«. Spomnimo, da je Ornig v policijskem komunikacijskem sistemu odkril ranljivost na več točkah, se prek Instituta Jožefa Stefana s policijo dogovarjal za penetracijski test (nadzorovan vdor v omrežje), nazadnje pa ga je izvedel na lastno pest in s tem zagrešil napad na informacijski sistem, kar je kaznivo dejanje.
Mešani občutki obrambe
»Glede znižanja kazni in količine kaznivih dejanj smo lahko zadovoljni, ostaja pa grenak priokus, da sodišče ni uvidelo celotne slike. Pogrešam, da se sodišče ni poglobilo v Ornigovo sodelovanje s policijo in pomen njegovega sodelovanja,« je sodbo višjega sodišča z mešanimi občutki komentiral odvetnik Antonio Novak iz odvetniške pisarne Stušek.
Ornig, ki ima možnost pravnomočno obsodbo izpodbijati še z zahtevo za varstvo zakonitosti pred vrhovnim sodiščem, je že po obsodbi na prvi stopnji dejal, da je razočaran. »Namesto da bi me država zaščitila, mi je še utrdila prepričanje, da je sistem krivičen in nepošten,« nam je povedal po izreku prvostopenjske sodbe na ljubljanskem okrajnem sodišču.
