Agencija za energijo je ob velikem razburjenju, ki ga je v delu javnosti in gospodarstva sprožil novi sistem obračunavanja omrežnine, in ostrem odzivu vladajoče politike, ki je sicer še do nedavnega sistem zagovarjala, kritizirala poskuse političnega vplivanja na strokovno delo neodvisnega regulatornega organa. Kljub temu pa na agenciji novega sistema ne zagovarjajo več tako brezkompromisno, saj so prve analize pokazale, da ima več težav.
Slaba reklama za investicije v čiste tehnologije
»Avtonomija je super stvar, ne more pa opravičevati tega, da lahko nekdo v imenu avtonomije povzroča škodo na eni strani, predvsem pa ne sledi zakonodaji, tako slovenski kot evropski, in strateškim usmeritvam na drugi,« je agenciji ta teden očital predsednik vlade Robert Golob. Novi sistem je – poleg prenehanja sheme letnega neto obračuna energije – namreč slaba reklama za investicije v čiste tehnologije (sončne elektrarne, toplotne črpalke, e-mobilnost). Gospodinjstvom, ki so že vložila v zeleni prehod, pa se naložba kljub višjim stroškom omrežnine dolgoročno še vedno splača.
Agencija vztraja pri razlagi, da morajo tisti, ki bolj obremenjujejo omrežje, plačati več kot doslej. Na višino položnice lahko sicer deloma vplivajo s premikom odjema v cenejše časovne bloke, vendar pa to ni vedno mogoče, finančni učinek prilagajanja pa je zelo zapoznel.
Poslanci nameravajo zdaj z interventnim zakonom zagotoviti, da bi gospodinjski odjemalci za januar in februar v najdražjem časovnem bloku plačali nižjo omrežnino, saj bi se tarifne postavke za obračunsko moč v časovnem bloku 1 znižale na vrednost tarifnih postavk časovnega bloka 2, presežna moč pa se ne bi obračunala. Po obravnavi predloga interventnega zakona, s katerim bi začasno znižali najvišjo tarifno postavko za obračun omrežnine, so poslanci včeraj v državnem zboru potrdili, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo.
Na agenciji za energijo se z zakonskim posegom v svoje pristojnosti ne strinjajo. Še vedno zagovarjajo sezonsko razlikovanje z višjimi tarifami v bloku 1, ker te vplivajo na razbremenitev omrežja v obdobju konic porabe. So pa nakazali možnost, da bi se tarife v prvem in drugem časovnem bloku približale oziroma da razlika med njimi ne bi bila več tako velika, kot je zdaj.
Neusklajenost s sončnim obsevanjem
Agencija z novo metodologijo stremi k temu, da bi z višjimi tarifami v času večje obremenitve omrežja odjemalce spodbudili k prilagoditvi porabe. Toda pri tem naletimo tudi na kontradikcijo. Ravno v času največje proizvodnje iz sončnih elektrarn odjemalci zdaj niso motivirani k večji porabi, saj takrat zanje ne velja nižja, temveč v zimski sezoni najvišja tarifa, v poletni pa nekoliko znižana. Tudi v interesu operaterjev sistema je, da je v času največje proizvodnje iz obnovljivih virov, ko je omrežje razbremenjeno in ko prihaja tudi do negativnih cen električne energije, poraba električne energije največja. »Zato bi v času velikega sončnega obsevanja za vse odjemalce morala veljati nižja tarifa,« so jasni na Elesu.
Na agenciji za energijo so potrdili, da je analiza stanja omrežja na podlagi nedavno pridobljenih podatkov za leto 2024 (metodologijo so namreč zasnovali na že zastarelih podatkih) prvič nakazala potrebo po določeni spremembi časovnih blokov, predvsem v nižji sezoni, ki bodo izkazali večji vpliv povečane proizvodnje iz sončnih elektrarn sredi dneva. Zato že pripravljajo predlog novega časovnega razlikovanja za leto 2026, ki bo šel v javno obravnavo. Cenejši blok sredi dneva (zdaj je med 14. in 16. uro) naj bi se razširil. Na letni ravni bi se število časovnih blokov tako zmanjšalo s petih na štiri, na dnevni ravni pa ob dela prostih dnevih s treh na dva.
Prilagajanje se na položnici predolgo ne pozna
Tretja težava metodologije je koncept dogovorjene moči. Ta se za posamezen časovni blok gospodinjskemu odjemalcu določi kot povprečje treh konic, ki jih je dosegel v prejšnji zimski sezoni, in uveljavi z naslednjim koledarskim letom. Na agenciji se strinjajo, da je zamik učinkov prilagajanja odjema, razen če uporabnik dogovorjene moči ne prilagodi sam (in s tem tvega penale za presežno moč), v tem primeru predolg. Zaradi morebitnih visokih konic v prejšnji sezoni, sploh v prvem časovnem bloku, mora namreč nato celo leto plačevati višje stroške, čeprav je odjem pozneje prilagodil. Več mora plačati denimo nekdo, ki je resda dosegel posamične visoke konice odjemne moči, a sicer njegova poraba ni bila nujno velika.
Pri novih uporabnikih, za katere ni podatkov za prejšnjo sezono, se dogovorjena moč določi mesečno celo na podlagi le ene konice. Na agenciji zato preučujejo možnost obračuna na podlagi dejanskih doseženih moči, kar je sicer že predlagal Eles.
S tem bi odpadla tudi potreba po zaračunavanju presežne moči, ki se v prehodnem obdobju sicer ne obračunava, razen če odjemalec dogovorjeno moč spremeni in nato preseže. Pri presežni moči je namreč velika težava, da odjemalec zdaj v realnem času nima vpogleda v dosežene moči niti ni opomnjen, da je to presegel.
