Novi zakon o gostinstvu, ki že dolgo vzbuja polemike, je po vetu državnega sveta državni zbor ponovno sprejel septembra lani, uporabljati pa se je začel s 1. januarjem letos. Toda ali bo z novim letom v praksi zato na področju kratkotrajnega oddajanja, katerega regulacija je bila najbolj izpostavljen del novega zakona, res več reda?
Časovne omejitve bodo začele veljati šele z letom 2027, potem ko bodo o tem odločile občine, ki bodo uvrščene na seznam občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega oddajanja. Že z letošnjim letom pa velja več drugih, prav tako pomembnih pogojev za kratkotrajno oddajanje stanovanj, kot so obveznost soglasij, označevalnih nalepk, identifikacijske številke, nadgradnja registracije … A pravilnikov, ki bi izvajanje podrobneje določali, še ni.
Ponudniki zasebnih nastanitev zaradi »normativnega kaosa« zahtevajo šestmesečni moratorij na izrekanje sankcij. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport nasprotno menijo, da uvedba moratorija ni potrebna. A hkrati priznavajo, da »dokler pogoji, ki jih bodo določali podzakonski akti, niso vzpostavljeni, obveznosti ni mogoče izvrševati in sankcij za njihovo neizpolnjevanje ni mogoče izrekati«. Za pripravo podzakonskih aktov pa je odgovorno prav ministrstvo.
Soglasje etažnih lastnikov
Eden najpomembnejših pogojev je soglasje etažnih lastnikov. Zakon v tri- in večstanovanjskih stavbah določa soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov in vseh mejnih, v dvostanovanjskih pa vseh solastnikov. Od novega leta dalje morajo vsi ponudniki torej imeti pridobljeno soglasje, če ga doslej še niso imeli; soglasja je namreč zahteval že stanovanjski zakon, in to stoodstotna, a tega v praksi ni preverjal nihče.
Hkrati morajo datum začetka oddajanja objaviti na oglasni deski, na vhodna vrata pa nalepiti standardizirano oznako, na kateri je navedeno, da se stanovanje oddaja na podlagi soglasja, pa tudi datum poteka soglasja. Toda nalepke še niso na voljo. Še več: sprejet ni še niti pravilnik, ki določa obliko nalepke. Tega pogoja v praksi torej sploh še ni mogoče izpolniti.
Zakon, tako kot že prejšnji, predpisuje tudi vpis nastanitvenega obrata v register. Toda kot so opozorili sobodajalci, je novim ponudnikom vpis dejansko onemogočen, saj ne morejo potrditi skladnosti z novim pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, ki ga še ni. Nagraditi pa je treba tudi register, kar naj bi Ajpes storil s 1. februarjem, nato pa bodo morali do konca junija ponudniki podatke v registru dopolniti, kar je tudi pogoj za dodelitev identifikacijske številke (obvezna pri oglaševanju na platformah). Tudi izpolnjevanje teh pogojev torej še ni mogoče v celoti.
Nujna kadrovska okrepitev inšpekcij
Predstavniki ponudnikov se bodo s predstavniki pristojnih ministrstev sestali danes. Na razplet sestanka čakajo tudi inšpektorji. Na stanovanjski inšpekciji opozarjajo, da je tudi za odlog izvajanja nadzora treba sprejeti ustrezne pravne podlage.
Boštjan Rus, glavni inšpektor inšpektorata za stanovanja, nam je pojasnil, da so prijave v zvezi s kratkoročnim oddajanjem sicer že začeli prejemati, glede na izpostavljenost problematike pa pričakujejo, da se bodo le še kopičile. »Prijave evidentiramo in jih razvrščamo po kriterijih za obravnavo, ki jih bomo glede na aktualne razmere na stanovanjskem področju tudi novelirali.« Kot opozarja, bo za kakovostno izvajanje nadzora nujna kadrovska okrepitev inšpektorata, na kar so že opozorili tudi vlado, sicer bodo prijave, ki zdaj prihajajo, na vrsto za obravnavo lahko prišle šele čez pol do enega leta.
Hkrati opozarja, da je stanovanjska inšpekcija pristojna samo za nadzor v večstanovanjskih stavbah z etažno lastnino, ne pa tudi v poslovnih ali poslovno-stanovanjskih, in samo za nadzor določenih zakonskih določb (prepoved kratkotrajnega oddajanja v oskrbovanih stanovanjih, obstoj soglasij ter obveznost objave začetka oddajanja in nalepke). Uspešnost izvajanja zakona bo tako odvisna od učinkovitosti več nadzornih organov in inšpekcij.
Več pristojnosti zakon nalaga tudi občinski inšpekciji, med drugim bo nadzirala časovne omejitve, izpolnjevanje pogoja vpisa v register in poslovanja z identifikacijsko številko. Zato je nekoliko presenetljiv odgovor Mestne občine Ljubljana: »Še naprej poudarjamo, kot smo že večkrat izpostavili, da mora za nadzor poskrbeti država. Nadzor ne sme pasti na občinske inšpekcijske službe.«
Tržni inšpektorat RS pa je na področju kratkotrajnega oddajanja pristojen za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti glede kategorizacije nastanitvenega obrata, pri čemer pa z nadzori tudi oni še ne bo začeli, saj novi pravilnik o kategorizaciji prav tako še ni objavljen v uradnem listu, novi ponudniki pa se zato še ne morejo kategorizirati.
