Na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos) pojasnjujejo, da s predlaganimi ukrepi nadaljujejo svoj pristop postopnosti in predvidljivosti pri regulaciji trga poštnih storitev v Sloveniji. V odzivu za STA so zapisali, da predlogi pomenijo korekcijo in prilagoditev nekaterim aktualnim razmeram na trgu, pri čemer Slovenija ohranja eno najvišjih predpisanih ravni kakovosti v EU.
Kot so poudarili, trenutno veljavni akt ni bil spremenjen vse od leta 2020, v tem času pa je prišlo do znatnega upada količine pisemskih pošiljk. Samo od leta 2019 do 2024 je promet po njihovih podatkih upadel za več kot 40 odstotkov, stroški poštnih operaterjev pa so ostali nespremenjeni ali so celo zrasli.
Agencija se zato s predlaganimi spremembami odziva na spremenjene tržne razmere in sledi primerljivim praksam urejanja kakovosti univerzalne storitve v EU, ki se aktivno odzivajo na trende upada poštne korespondence.
Kot zatrjujejo, s predlogi ne spreminjajo rokov za prenos prednostnih pošiljk, pri neprednostnih pa dodajajo dodaten dan za njihov prenos. Pri prvih bo tako pošta tudi v prihodnje morala pošto dostaviti v zahtevanih rokih, to je najkasneje v treh dneh od oddaje, pri čemer se dan oddaje ter sobote, nedelje in prazniki v rok prenosa ne upoštevajo.
Predlagano bolj počasno dostavljanje pošte
Hkrati minimalno količino prednostnih pošiljk, ki mora biti dostavljena v prvem in drugem dnevu, znižujejo za do pet odstotnih točk. Po novem predlogu bi bil tako izvajalec univerzalne storitve pri prenosu neprednostnih pošiljk obvezan k prenosu večinskega, to je 95-odstotnega deleža vseh pošiljk v treh delovnih dneh, dodali pa so zahtevo, da se prenos 99 odstotkov pisemskih pošiljk zagotovi v štirih delovnih dneh.
Glede premičnih pošt pojasnjujejo, da te niso novost, saj so kot ena od oblik definirane tako v zakonu o poštnih storitvah kot v trenutno veljavnem aktu. Poštno omrežje je po njihovih podatkih lani obsegalo 475 stičnih točk, od tega jih je 25 delovalo kot premična točka.
Nekatere občine po njihovem te poznajo že od leta 2003, zahteve za njihovo delovanje pa se s predlogom novega akta ne spreminjajo. Premična pošta mora poslovati v ustreznem prevoznem sredstvu in biti opremljena tako, da zagotavlja uporabnikom poštnih storitev vse univerzalne poštne storitve.
Postanek mora biti na mestu, ki je vnaprej določeno in objavljeno, njen delovni čas pa določi izvajalec. Pri tem morajo biti premične točke odprte najmanj pet delovnih dni v tednu, vsak delovni dan nepretrgoma najmanj eno uro, od tega vsaj enkrat na teden v popoldanskem času po 16. uri, so pojasnili na Akosu.
Kot so ob tem dodali, bi se s predlagano spremembo spremenilo le to, da bi tudi premična pošta, tako kot pošta ali pogodbena pošta, lahko bila upoštevana kot kriterij za pokritost prebivalstva s stičnimi točkami, s katerimi pošta izpolnjuje zahteve za izvajanje te storitve v skladu z zakonom.
Sindikat pismonoš nasprotuje spremembam
Sindikat poštnih delavcev (SPD) je v sredo izrazil presenečenje nad predlaganimi spremembami, saj menijo, da to za uporabnike pomeni nižjo kakovost poštnih storitev po višji ceni.
Nadomeščanje poštnih poslovalnic s premičnimi poštami so označili kot nesprejemljivo, saj to v praksi po njihovem pomeni, da bodo nekatere svoje poslovalnice zaprli in jih nadomestili s pismonošo v kombiju, ki bo nekaj ur izdajal priporočeno pošto in pakete. To primerjajo s potujočimi knjižnicami ali nekdaj priljubljenimi dostavljalci sladoleda in zamrznjenih izdelkov.
Sindikat Akosu še očita, da o javni obravnavi predloga ni obvestil niti zaposlenih na pošti niti občin, ki jim lahko predlagane spremembe znatno znižajo dostopnost do poštnih storitev.
