Predstavniki več okoljskih organizacij, zdravstvene stroke in drugih delov civilne družbe so se tik pred začetkom uradnega posveta o gradnji sežigalnic, ki ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) skupaj s celjsko in mariborsko občino organizirala v Kinu Šiška, zbrali, da bi opozorili, zakaj nasprotujejo načrtom o gradnji sežigalnic. »Ker naša utemeljena opozorila doslej niso bila slišana, čutimo odgovornost in nujnost, da pred današnjim dogodkom v organizaciji občin spregovorimo tudi mi. Novim sežigalnicam nasprotujemo iz številnih strokovno utemeljenih zdravstvenih, okoljskih, podnebnih in ekonomskih razlogov. Prvič, sežigalnice predstavljajo resno grožnjo za zdravje prebivalcev Ljubljane, ki je po kakovosti zraka med sedmimi najbolj onesnaženimi mesti v Evropi, zato je nesprejemljivo, da v take razmere dodajamo sežigalnico,« je opozorila Livija Marko iz okoljske organizacije Umanotera.
Na nevarnosti sežigalnice v Ljubljani že dolgo opozarja tudi zdravstvena stroka. »Nova sežigalnica bi tridesetkrat povečala emisije majhnih, res strupenih delcev, kot jih zdaj povzroča toplarna v Mostah. To so meritve, ki so dokazljive. Čiste sežigalnice odpadkov ni,« je bila jasna Zvonka Rener Primec s pediatrične klinike ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. »Raziskave kažejo, da so otroci, ki živijo v bližini sežigalnic, bolj bolni kot sovrstniki, ki živijo v zdravem okolju. Imajo več nevroloških bolezni, bolezni dihal, astme. Povečano je tveganje nastanka nekaterih prirojenih nepravilnosti ter prezgodnjega poroda pri nosečnicah, ki so živele v radiju štiri kilometre od sežigalnice. Toksini iz okolja neugodno vplivajo na razvoj številnih organov in tudi na plod, saj nekateri prehajajo skozi placento, ultrafini delci pa lahko vstopajo tudi v DNK in povzročajo spremembo dedne zasnove, ki se lahko prenaša tudi na potomce,« je pojasnila Marina Praprotnik s pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Svarila iz Slovenije in tujine
Po opozorilih predstavnikov civilne iniciative je postavitev sežigalnice tudi ekonomsko nesmiseln in kratkoviden projekt, ki bo dolgoročno zaviral razvoj. »Tridesetletna koncesija bi nas zaklenila v enega najdražjih sistemov za pridobivanje energije in ravnanje z odpadki, sistem, ki je odvisen od nenehnega dotoka smeti in bi spodkopaval naše cilje za recikliranje in zmanjševanje odpadkov,« je opozorila Livija Marko. »Sežigalnica spodbuja tvorbo odpadkov. Če jo enkrat zgradiš, jo moraš poganjati, saj mora prinašati dobiček,« je dodala Zvonka Rener Primec.
Po besedah Livije Marko je gradnja sežigalnice tudi v nasprotju s podnebnimi cilji, saj so izpusti toplogrednih plinov pri sežigu tudi dvakrat višji od izpustov proizvodnje elektrike iz zemeljskega plina in pogosto presegajo celo izpuste premoga. »Plastični odpadki so fosilna goriva v preobleki. Glede na to, da imamo v Evropi in Sloveniji že konec maja vročinski val, nujnosti hitrega opuščanja fosilnih goriv ni treba še dodatno izpostavljati,« je dejala.
Da sežigalnice niso vzdržna rešitev po navedbah predstavnikov civilne iniciative Kakšno mesto hočemo?, potrjujejo tudi aktualni primeri iz tujine. »Danska zaradi podnebnih ciljev že zapira svoje sežigalnice, Nizozemska je drastično obdavčila in otežila njihovo delovanje, na Švedskem delež recikliranih odpadkov že leta stagnira, saj so sežigalnice odvisne od stalnega dotoka odpadkov,« je naštela Livija Marko.
Jasmina Jerant, politologinja in okoljevarstvena aktivistka, je ob tem izpostavila tudi primer sosežigalnice v Anhovem, ki po njenih besedah že leta presega polurne mejne vrednosti izpustov zdravju škodljivih snovi. »Gre za večsto- do večtisočkratne presežke na leto. Da o 45 kilogramih živega srebra na leto ne govorimo. To je realnost na slovenski periferiji,« je poudarila. Ana Lah iz mariborske iniciative proti sežigalnici je medtem opozorila, da sežigalnicam nasprotujejo tudi drugod po Sloveniji: »Tudi Mariborčani in Mariborčanke nočemo sežigalnice in ne nasedamo puhlicam občinskega PR. Politiki gladko lažejo, ko govorijo, da je sežigalnica zelena rešitev. Sežigalnica nikakor ni kratkoročna rešitev, niti ni nujna rešitev, gre za milijonsko investicijo, vsaj za naslednjih 30 let. In kdo jo bo plačal? Mi, občanke in občani. Pa ne samo investicije, tudi kazni, ker gre za okoljsko sporen projekt, bomo na koncu plačali mi. Plačali bomo tudi z našim zdravjem, pokasiralo pa bo tudi okolje.«
Evropska unija je zaradi hude podnebne škode po navedbah civilne iniciative že ustavila sofinanciranje sežigalnic. »Evropska komisija ni naklonjena gradnji novih sežigalnic. Na to že nekaj let opozarjajo vse članice EU. Evropa sama ima namreč že dovolj sežigalnic za sežig vseh smeti, ki jih Evropa proizvede,« je opozorila Zvonka Rener Primec. »Sežigalnice so donosen posel, ki je zelo škodljiv okolju in predvsem ljudem. Najbolj ranljive skupine so otroci, nosečnice, mladi, tudi najstniki in pa starejši ljudje, ki že imajo kronična obolenja,« je povzela strokovnjakinja z ljubljanske pediatrične klinike.
MOL brez opravljenih analiz
Predstavnike civilne iniciative skrbi tudi netransparentnost projekta sežigalnice v Ljubljani. »Mestna občina Ljubljana kljub številnim utemeljenim protiargumentom ni predstavila nikakršnih analiz o vplivih sežigalnice na naše zdravje in okolje ter o ekonomiki projekta,« je opozorila Livija Marko. »Način odzivanja na opozorila stroke in civilne družbe daje vtis, da vključevanje prebivalk in prebivalcev Ljubljane v postopek ni zaželeno. Že samo dejstvo, da nosi zaključno omizje županov na današnjem dogodku naslov Odločitev je sprejeta – kako naprej?, sporoča, da odločevalcev ne zanimajo naši pomisleki.«
V iniciativi poudarjajo, da ima Ljubljana že danes več gradnikov, s katerimi lahko zagotovi varnejše in bolj trajnostno ravnanje z odpadki ter pridobivanje energije. »Ljubljana ne potrebuje sežigalnice, potrebuje pameten, razpršen in prilagodljiv sistem, ki ločeno rešuje vprašanji energije in surovin. Na energetskem področju imamo že danes dobre temelje: daljinsko ogrevanje, sončne elektrarne na javnih stavbah z velikim še neizkoriščenim potencialom, možnost implementacije toplotnih črpalk, hranilnike toplote, hranilnike električne energije ter nadaljnji razvoj obnovljivih virov. Alternativa je mesto, ki preprečuje nastanek odpadkov, surovine ohranja v kroženju in energijo pridobiva iz več čistih virov,« je dejal Sašo Đorđević iz Vesne – zelene stranke.