Aktivisti društva AETP (Animal Enterprise Transparency Project) s pomočjo skritih kamer javnost že dalj časa seznanjajo z razmerami v slovenski živinoreji in mesni industriji. Po prašičereji Ljutomerčan ter klavnicah mariborskega podjetja Košaki in Kmetijske zadruge Rače so tokrat objavili skrite posnetke baterijske reje kokoši (reje v obogatenih kletkah) na eni od slovenskih kmetij. Na kateri, niso izdali. Povedali so le, da so posnetki iz leta 2024.

Sveža jajca na mrtvi kokoši

Na njih je videti, da so kokoši v kletkah natlačene, stojijo na žičnati mreži, mnoge so oskubene, videti je tudi mrtve živali, ki tam ležijo različno dolgo, prav tako kokoš, ki nese jajce na truplo druge kokoši. Skrita kamera je nadalje ujela mrtvo podgano … Aktivisti poudarjajo, da je rejec dolžan trupla sproti odstranjevati. Temu je pritrdil tudi dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, ki deluje v sklopu ljubljanske veterinarske fakultete. Dejal je, da je pogin v rejah, kjer je veliko živali, pričakovan. »Rejec je dolžan vsak dan pogledati svoje živali, katere koli, in poginjene odstraniti. Če tega ne počne sproti ali če v primeru večjega pogina o tem ne obvesti pristojnih, je to nesprejemljivo,« nam je pojasnil Podpečan.

V AETP želijo s takšnimi objavami doseči, da bi pristojni instituciji – ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) – rejo kokoši nesnic in svinj v kletkah prepovedali. Kampanjo »Slovenija proti kletkam« so zagnali 6. maja lani, pod peticijo, s katero zahtevajo prepoved kletk, pa se je doslej podpisalo skoraj 17.000 državljank in državljanov.

Prevladuje hlevska reja

Evropska zakonodaja dovoljuje štiri načine reje kokoši: baterijsko (od leta 2012 le v obogatenih kletkah), talno oziroma hlevsko, prosto ali pašno in ekološko. Na decembra 2024 posodobljenem seznamu rej kokoši nesnic je po podatkih uprave v Sloveniji 131 gospodarstev, ki imajo skupaj registriranih 223 hlevov za rejo nesnic. Podatki o deležu kokoši nesnic v posameznih vrstah reje kažejo, da pri nas z 79,5 odstotka prevladuje hlevska reja, z dobrimi 14 odstotki ji sledi baterijska, v prosti reji so bili decembra lani štirje odstotki kokoši nesnic, ekološko pa so jih redili 2,4 odstotka. Kar zadeva konzumna jajca, jih je bilo lani v tržnoinformacijskem sistemu zabeleženih skoraj 150 milijonov (vsi decembrski podatki še niso zajeti). Večina, 82,8 odstotka, jih je bila iz hlevske reje, tistih iz proste in ekološke reje je bilo skupaj 9,4 odstotka, iz baterijske (obogatene kletke) pa 7,8 odstotka.

Po Evropi so vse glasnejše zahteve, da je treba rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah prepovedati. Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je reja kokoši nesnic v kletkah že popolnoma prepovedana v Avstriji, Luksemburgu in na Nizozemskem. Francija je leta 2021 prepovedala gradnjo novih objektov s kletkami, delno pa tudi prodajo jajc iz kletk. V Nemčiji bo prepoved reje v kletkah začela veljati letos, na Češkem leta 2027, na Slovaškem je podpisan memorandum med ministrstvom in industrijo o opustitvi baterijske reje kokoši nesnic do leta 2030, Danska pa bo prepoved reje v kletkah za kokoši nesnice uveljavila leta 2035.

Zahtevajo, da kletk osvobodijo tudi svinje

AETP zahteva, da se poleg kokoši nesnic kletk osvobodi tudi svinje, saj se v zelo omejujočih kletkah ne morejo niti obračati, kaj šele prosto gibati. Po navedbah tega društva matere svinje v kletkah preživijo približno tretjino svojega življenja. »Tam si ne morejo graditi gnezda za pujske in skrbeti zanje. Vkleščenje (uporaba košare ali kletke za vkleščenje v času prasitve in laktacije, op. p.) jim povzroča tudi poškodbe pri leganju in vstajanju,« so opozorili.

Po informacijah uprave popolna prepoved vkleščenja svinj že velja na Švedskem, Norveškem in v Švici. Avstrija uveljavitev popolne prepovedi vkleščenja svinj načrtuje v letu 2033, Nemčija pa tri leta kasneje. V prehodnem obdobju velja omejitev vkleščenja svinj v času poroda na dovoljenih šest dni. Predpisana je tudi velikost porodnega boksa.

Strategija za kokoši je pripravljena

Slovenija odločitve o morebitni prepovedi reje živali v kletkah še ni sprejela. »Pri reji kokoši nesnic v obogatenih kletkah je prepoved blizu in stroka jo podpira. Pri svinjah pa zagovarjamo rešitev, da bi bila njihova vkleščenost možna samo v času, ko je treba ščititi pujske, da jih mati ne poleže. Lahko se pogovarjamo le o dnevih vkleščenosti matere svinje, ne več o tednih. To se nam zdi razumna rešitev, da ne bi s popolno prepovedjo uporabe kletk uničili industrije,« je za Dnevnik dejal Ožbalt Podpečan.

Na upravi za varno hrano so nam v zvezi s tem pojasnili, da je MKGP lani začelo pripravljati strategiji za prehod na alternativne reje kokoši nesnic in svinj. Za kokoši nesnice je strategija nared. Sledila bodo usklajevanja z rejci o prehodnem obdobju in o sofinanciranju prehoda na alternativne reje. Kar zadeva rejo svinj v kletkah, je analiza stanja pri koncu. Letos naj bi pripravili tudi strategijo prehoda. Prihodnji mesec si bodo odločevalci ogledali najboljše prakse v Nemčiji, ki jim bodo v pomoč pri pripravi strategije prehoda. Dobili naj bi tudi odgovore na vprašanja o produktivnosti v takšnih rejah, o ekonomskih učinkih prehoda ter o izboljšanju počutja in zdravstvenega stanja živali po prehodu na alternativno rejo.