Če bodo poslanke in poslanci zakon sprejeli v predlagani obliki, bodo – opozarja Civilna iniciativa Ljubljana brez hrupa – legalizirali komercialno povzročanje nočnega hrupa. Vlado in poslanske skupine zato poziva, naj na tretji obravnavi zakona v državnem zboru, ki naj bi bila 15. decembra, spremenijo sporni člen in ponovno vzpostavijo jasno in ustavno nujno pravilo: nočni hrup med 22. in 6. uro je prepovedan in pika. Iniciativa je obvestila tudi varuha človekovih pravic in ga pozvala, naj se aktivno vključi v postopek in prepreči uvedbo škodljive in ustavno sporne ureditve. Državni zbor že nekaj časa obravnava predlog novega zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki med drugim zaostruje kazni za povzročanje hrupa. Amandma, ki sta ga prejšnji teden vložili največji koalicijski stranki, uvaja pomembno spremembo na področju varstva nočnega miru, o kateri se doslej sploh še ni razpravljalo. Za kaj gre? Veljavni zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) določa, da se kaznuje tistega, ki med 22. in 6. uro na nedovoljen način s hrupom moti mir ali počitek ljudi. Izjema je hrup, ki ga povzročajo nujni interventni vzdrževalni posegi. Obstoječa ureditev torej objektivno prepoveduje nočni hrup ne glede na njegov namen ali izvor. Ministrstvo za notranje zadeve je to ureditev ohranilo v prvotnem predlogu novega zakona (ZJRM-2),
Katere dejavnosti, ki ponoči povzročajo hrup, bodo dovoljene?
Svoboda in Socialni demokrati so tik pred zdajci predlagali spremembo 10. člena ZJRM-2. Po novem bi bilo ponoči dopustno povzročati hrup, ki je posledica »dovoljene dejavnosti«. »Drugi odstavek se spreminja tako, da jasno določa, da se hrup med 22. in 6. uro lahko povzroča samo v primeru, da povzročitelj hrupa ali motilec opravlja dovoljeno dejavnost, ali pa v primeru, da gre za interventne vzdrževalne posege, ki so nujno potrebni, da se prepreči nadaljnja škoda. Primer dovoljene dejavnosti je javna prireditev, ki jo je organizator prijavil in nato pridobil dovoljenje upravne enote za njeno izvedbo,« sta o tem zapisali poslanski skupini.
Iz predloga ni mogoče razbrati, zakaj sta poslanski skupini spreminjali ta odstavek zakona. Strokovne utemeljitve nima, v dosedanji obravnavi sprememba ni bila predmet razprave, prav tako je ni predlagala nobena od nevladnih organizacij, ki so se vključile v javno obravnavo. Tudi odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki je v četrtek opravil večurno razpravo, je ni omenil niti z besedo. Amandma je bil sprejet brez glasu proti.
Skrito ozadje nenadne spremembe
»Takšna sprememba nima nikakršne zveze z deklariranim ciljem predlaganega amandmaja 10. člena, ki naj bi nagovarjal problematiko glasbene vadbe (otrok),« so ogorčeni v Civilni iniciativi Ljubljana brez hrupa. Z uvedbo pojma »dovoljena dejavnost« se rahlja doslej absolutna prepoved nočnega hrupa in ustvarja podlaga za široke in neomejene izjeme.
Tako zapisan člen zakona, ki je bil po njihovi oceni v zakon vrinjen naskrivaj, tik pred sejo odbora, omogoča legaliziranje vsake komercialne nočne javne prireditve zgolj na podlagi prijave in dovoljenja upravne enote. To radikalno spreminja logiko zakona, so prepričani v civilni iniciativi. »Iz prepovedi hrupa ponoči je prešel v režim splošnih izjem za komercialni hrup. Kdaj je komercialna prireditev v nočnem času – ki jo lahko priredi kdor koli – nad ustavno pravico prebivalcev do miru in zdravega življenjskega okolja? Odgovor je jasen: nikoli.«
»Na tem področju se ne uvaja novost,« očitke zavrača poslanska skupina SD. »Gre zgolj za urejanje dogodkov, ki so jih organizatorji skladno z obstoječo prakso prijavili policiji oziroma upravni enoti, kar omogoča ustrezno predhodno presojo in nadzor.«
Z legalizacijo muziciranja imajo precejšnje težave
Zakonodajalec se je doslej ukvarjal predvsem z ustreznim zapisom določbe, ki podnevi omejuje uporabo akustičnih naprav in inštrumentov, da bi se varovala pravica do počitka in miru. S pisanjem zakona ima precejšnje težave – predvsem zato, ker ne ve, kako ustrezno upoštevati pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora.
Služba je predlagala bistveno jasnejši zapis 10. člena s kriteriji, ki bodo omogočili jasno presojo, kdaj takšno ravnanje pomeni motenje miru ali počitka, ki ga je treba sankcionirati kot prekršek. Ti kriteriji bi se lahko nanašali na glasnost, pogostost, trajanje in subjektivni odnos storilca do ravnanja. Problematični člen je zato doživel več predrugačenj.
Najnovejšo različico dopolnila sta prejšnji teden, tik pred sejo pristojnega parlamentarnega odbora, vložili poslanski skupini Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov. V njej navajata, da sledita pripombam zakonodajno-pravne službe državnega zbora in želita v zakonu omogočiti jasno presojo, kdaj igranje inštrumenta pomeni motenje miru ali počitka, ki ga je treba sankcionirati kot prekršek. Vendar ima tudi njun predlog veliko nejasnosti, saj vsebuje sklop subjektivnih, odprtih pojmov in še vedno dopušča neenako uporabo zakona, opozarja Civilna iniciativa Ljubljana brez hrupa.
