Nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav je prepričan, da aktualni generalni direktor policije Senad Jušić ne izpolnjuje pogojev za tako pomembno funkcijo, saj policijska zakonodaja veleva, da mora imeti kandidat za generalnega direktorja policije najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji in najmanj osem let izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Ker je bil Jušić v preteklosti zgolj pomočnik komandirja na policijski postaji Koper in pomočnik vodje koprskih kriminalistov, Lindav in njegov odvetnik Gregor Verbajs izpodbijata Jušićevo imenovanje, saj omenjena položaja, ki ju je v preteklosti zasedal Jušić, nista sistematizirana kot vodstvena.
MNZ in vlada za ohlapnejšo definicijo
Toda ministrstvo za notranje zadeve in vlada sta bila drugačnega mnenja. Zatekla sta se k ohlapnejši definiciji vodstvenih izkušenj, po katerih se za te štejejo tudi izkušnje na delovnih mestih, pri katerih gre »po naravi stvari« za vodilna. S takšnim tolmačenjem se je strinjala tudi komisija uradniškega sveta, ki je ocenila, da Jušić ustreza razpisnim pogojem, vlada pa je Jušiću v drugi polovici septembra 2023 podelila petletni mandat.
Lindav je zato tožbo naslovil na uradniški svet in vlado. Med drugim jima očita kršitev določb v postopku imenovanja, pa tudi kršitev ustavne določbe, po kateri je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
Državni odvetnik Jurij Groznik, ki zastopa vlado, pa je na sodišču med drugim izrazil stališče, da sklepa vlade ni mogoče izpodbijati v upravnem postopku, vlada pa ima tudi sicer politično diskrecijo za odločanje pri tovrstnih postopkih imenovanja.
Priročnik, ki je nastal pod Jušićem
Na obravnavi je bil prisoten tudi Jušić v družbi odvetnika Uroša Lebna, ki je poudaril, da je imenovanje na položaj privilegij in ne pravica, zaradi česar neimenovanje na položaj še ne pomeni posega v pravice neizbranih kandidatov. Odvetnik je v spis vložil tudi priročnik za presojanje in razvoj kompetenc v policiji, iz katerega je razvidno, da se tudi pomočniška mesta štejejo kot vodstvena. Je pa ob tem zanimivo, da je policija priročnik objavila aprila 2023, torej v času, ko je Jušić že vodil policijo kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije.
Kot je pojasnil Leben, je bilo v natečaju za generalnega direktorja policije navedeno tudi, da se zahtevane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino, če ima kandidat univerzitetno izobrazbo in magisterij znanosti (kar Jušić ima).
Senat upravnega sodišča je nazadnje odločil, katere listinske dokaze bo upošteval in katerih ne (omenjenega priročnika ne bo), nato pa zaključil obravnavo, saj je presodil, da je zadeva zrela za odločitev. Sodbo bo sodišče izdalo pisno v roku 30 dni.
Test sistema zavor in ravnovesij
Lindav in njegov odvetnik pričakujeta vsebinsko odločitev sodišča. »Gre za pravno vprašanje, katerega rešitev bo brez dvoma imela vpliv tako na sistem javnih uslužbencev kot tudi na finančne učinke, po drugi strani pa gre tudi za za test zavor in ravnovesja, ali si vsakokratna izvršna oblast lahko privošči kadrovanje mimo zakonov in mimo predpisanih postopkov,« je po obravnavi povedal Lindav.
Predstavnik državnega odvetništva pa ni tako prepričan, da bo sodišče sploh odločilo vsebinsko. »V vsaki tovrstni zadevi tožene stranke, če se le da, grajajo upravičenost do same tožbe. To pomeni, da se bo sodišče ukvarjalo tudi z vprašanjem pravnega interesa. Naš glavni argument je seveda ta, da se je sodna praksa že dodobra izjasnila glede upravičenosti tožb neizbranih kandidatov. Tukaj gre pač za vprašanje, ali ima neizbrani kandidat pravzaprav sploh možnost vlagati upravni spor. Vlada vztraja na stališču, da je bil postopek pravilno izpeljan,« je stališče državnega odvetništva pojasnil Jurij Groznik.
