Državni zbor je decembra lani sprejel dolgo pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, s katerim pa ni zadovoljen nihče. Zakon namreč ne rešuje temeljnega problema, sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe, ki naj bi bilo določeno šele s posebnim zakonom leta 2025. Finančna sredstva bodo dotlej zagotavljali z že obstoječimi prispevki iz zdravstvene in pokojninske blagajne, preostanek pa bo kril državni proračun.
Največja vladna stranka SDS opozarja, da bo za financiranje dolgotrajne oskrbe treba poiskati dodatna finančna sredstva. V NSi napovedujejo ukinitev prispevkov za zaposlovanje in starševsko varstvo kot proračunskega vira in njuno vključitev v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi dopolnili z obveznim pogodbenim zavarovanjem za dolgotrajno oskrbo, z različnimi davčnimi razbremenitvami pa bi zagotovili, da obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo ne bi prinesel dviga davčnih bremen za državljane.
SD napoveduje novo socialno zavarovanje po progresivni lestvici
V SD napovedujejo novo socialno zavarovanje, v katero bodo po progresivni lestvici prispevali aktivni in upokojeni prebivalci, s čimer bi vključno z že obstoječimi viri zmanjšali ali odpravili obveznost doplačil svojcev. Poleg tega bi uvedli enotno košarico storitev dolgotrajne oskrbe, z enako dostopnostjo na območju vse države. V Levici se zavzemajo za povsem nov zakon, ki bo dolgotrajno oskrbo določil kot javno službo in ne kot tržno dejavnost. Obljubljajo stabilen vir financiranja prek prispevnih stopenj in z obdavčitvijo kapitala. Vse delavce na tem področju, vključno z osebnimi asistenti, bi vključili v javni sistem kot javne uslužbence ter prepovedali zunanje izvajanje dejavnosti in prekarizacijo tako na področju zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe kot tudi v dopolnilnih dejavnostih. Koncesije nameravajo postopno ukiniti. Zasebnim izvajalcem dolgotrajne oskrbe s koncesijo bodo »preprečili zaslužkarstvo, tako da jim pri določanju cen oskrbe ne bomo več upoštevali stroškov financiranja ali nadomestila za vloženi kapital«.
Preprečili bodo dvojno zaračunavanje storitev v domovih za starejše in jasno določili, da se storitve socialne oskrbe (pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, izvajanju dnevnih aktivnosti ter pomoč pri vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in orientaciji) ne smejo zaračunavati.
Golob napoveduje
ministrstvo za starejše
V Gibanju Svoboda Roberta Goloba pravijo, da bo dolgotrajna oskrba obravnavana enotno, v okviru ministrstva, ki bo združevalo vse demografske politike, s čimer bo omogočen enoten pristop k dodeljevanju pravic. Prenovili naj bi metodologijo izračuna cene institucionalne oskrbe za starejše, zagotovili dovolj usposobljenega kadra in uvedli družinskega pomočnika tudi za starejše osebe (ne zgolj za invalide), ki potrebujejo nego ter varstvo.
Druge stranke, ki jim ankete kažejo največ možnosti za preboj v DZ, so v svojih volilnih programih precej bolj redkobesedne. V SAB sicer zatrjujejo, da je zanje zakon o dolgotrajni oskrbi prvi in najpomembnejši. V LMŠ bi za stabilno financiranje sistema ob lastni udeležbi prerazporedili sredstva ZZZS in ZPIZ, v Povežimo Slovenijo oziroma stranki Konkretno, ki jo vodi sedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pa so prepričani, da je treba v zdravstvo prenesti dobre prakse iz gospodarstva.
Sindikati in nevladne organizacije proti načrtom NSi
Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva, rešitve za dolgotrajno oskrbo ne vidi v ukinitvi prispevkov za zaposlovanje in starševsko varstvo ter v davčnih razbremenitvah, kot predlaga NSi, saj bi to povzročilo dodatno proračunsko luknjo in v končni posledici erozijo javnega zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture, znanosti …
Da načrti NSi in reševanje problema s koncesionarji ne zagotavljajo krepitve javne mreže in socialne države, je prepričana tudi Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti. »Slovenija mora za dolgotrajno oskrbo predvsem nameniti več sredstev. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je treba ukiniti in vključiti v obvezno zdravstveno zavarovanje, dolgotrajno oskrbo pa zagotavljati na solidarnostni način z uvedbo novega stebra socialnega zavarovanja,« pravi Marolt-Medenova.
