Odgovornost do javnosti za zelo pomemben vidik novinarskega dela šteje 78 odstotkov sodelujočih, avtonomijo pri delu 69 odstotkov, uredniško politiko pa 68 odstotkov, je na današnji predstavitvi ankete povedal raziskovalec v Centru za raziskovanje družbenega komuniciranja na fakulteti za družbene vede v Ljubljani Boris Mance.

Na četrto mesto so se uvrstile socialne pravice (66 odstotkov), na peto pa odnosi s sodelavci (62 odstotkov). Sledita pomoč ljudem (54 odstotkov) in obseg prostega časa (51 odstotkov). Za manj oziroma za najmanj pomembne štejejo plačilo (43 odstotkov), možnost napredovanja (37 odstotkov) in specializacijo (31 odstotkov).

Prekarizacija poklica

Za novinarski poklic je značilna prekarizacija, kar je razvidno tudi iz ankete, je poudarila predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik. Anketirani so v medijih namreč v povprečju zaposleni 23 let, toda pogodbo o zaposlitvi imajo sklenjeno zgolj za obdobje 16 let. »Šele po določenem obdobju so dobili pogodbo za določen ali nedoločen čas,« je dodala.

Iz ankete nadalje izhaja, da 70 odstotkov vprašanih živi v stanovanju, katerega lastniki oziroma solastniki so, a jih posojilo za stanovanje odplačuje slaba polovica oziroma 47 odstotkov. Skoraj petina vprašanih živi v stanovanju, za katerega ne plačujejo najemnine, denimo v stanovanju staršev ali sorodnikov. Desetina jih živi v najetem stanovanju s tržno najemnino, dva odstotka pa v najetem stanovanju z neprofitno najemnino. Manj kot en odstotek anketirancev živi v najeti sobi s tržno najemnino.

Nezadovoljstvo s plačo v časnikih

Sodelujoči v anketi menijo, da delovna mesta v medijih niso primerno ovrednotena. Tako jih je 63 odstotkov nezadovoljnih s sistemom vrednotenja delovnih mest in obsegom dela, skoraj toliko pa tudi z možnostjo oziroma nemožnostjo napredovanj, kar se kaže kot problem v zasebnih kot javnih medijih.

Med tistimi, ki delajo za časopis, se največje nezadovoljstvo kaže pri možnostih napredovanja, s katerimi je nezadovoljnih skoraj tri četrtine, nezadovoljni so tudi s sistemom vrednotenja delovnih mest in z dodatnimi ugodnostmi iz delovnega razmerja. Delež nezadovoljnih s plačo je v časopisih Delo, Dnevnik, Večer in Primorske novice skoraj dvakrat višji v primerjavi z zaposlenimi v drugih medijih.

Nadurno delo opravlja vsak osmi izmed desetih vprašanih v anketi. Toda dve petini jih pravi, da jih ne more uveljavljati. Največje deleže so zaznali med zaposlenimi v časopisih in na Slovenski tiskovni agenciji (STA). Za dežurstvo ob nedeljah in praznikih več kot 40 odstotkov vprašanih ne prejme ustreznega plačila. To zaznavajo predvsem pri zaposlenih v dnevnem in revijalnem tisku ter tiskovni agenciji.

Preobremenjenost in izgorelost

Tudi tokratna anketa je pokazala, da je za novinarski poklic značilna preobremenjenost. Skoraj devet od desetih delavcev tako v javnem kot zasebnem sektorju občuti obremenjenost z delom, ki vodi v izgorelost. Vsakodnevno jih to občuti pet odstotkov v zasebnem mediju, v javnem mediju pa štiri odstotke. Približno tretjina delavcev oziroma 34 odstotkov v javnem in 30 odstotkov v zasebnem mediju občuti preobremenjenost z delom vsaj enkrat tedensko.

Med sodelujočimi v anketi jih je 85 odstotkov že pomislilo, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Skoraj dve tretjini vprašanih (60 odstotkov) je zaposlitev iskalo oziroma  jo išče zunaj novinarstva, samo približno tretjina (32 odstotkov) pa bi oziroma je že iskala drugo zaposlitev v novinarstvu.

Študijo sta izvedla Sindikat novinarjev Slovenije in Center za raziskovanje družbenega komuniciranja v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije. Izpolnjevanje vprašalnika je potekalo od 25. maja do 25. avgusta 2022. Študija je nastala v okviru projekta Opolnomočenje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe, ki sta ga sofinancirala Evropsko združenje novinarjev (EFJ) in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC).

Na spletni anketni vprašalnik je odgovorilo 292 delavk in delavcev v medijih, med njimi pa jih je štiri petine včlanjeno v sindikat novinarjev. Med sodelujočimi jih skoraj tretjina dela za časnik, skoraj polovica za Radiotelevizijo Slovenija in desetina za STA.

Mance je še posebej izpostavil, da je socialni položaj sodelujočih sorazmerno dober. Če pa bi jim uspelo k sodelovanju v anketi pritegniti tudi tiste, ki delajo prekarno, in tiste, ki delajo na komercialnih televizijah in radiih, bi bili podatki najverjetneje drugačni, je ocenil.