Delo vlade Roberta Goloba je ta mesec kot uspešno ocenila več kot tretjina vprašanih, in sicer 36,9 odstotka. Nasprotnega mnenja, da je vlada pri svojem delu neuspešna, jih je bilo več kot polovica, 58,4 odstotka. Preostalih 4,7 odstotka se o tem vprašanju ni znalo ali hotelo opredeliti.

Bistvenih sprememb v primerjavi s prejšnjim mesecem ni zaslediti. Slabi dve odstotni točki večji delež ocen uspešno in skoraj enak delež ocen neuspešno kot prejšnjič kaže, da javnost v zadnjem mesecu dni ni zaznala kakšnih večjih premikov pri delu Golobove vlade. Še vedno velja, kar ugotavljamo zadnjega pol leta – ocena dela Golobove se počasi popravlja, še vedno pa je z njenim delom nezadovoljnih bistveno več kot tistih, ki ga ocenjujejo kot uspešno. V začetku leta je namreč po aferi s sodno stavbo na Litijski cesti javnomnenjska ocena dele vlade strmoglavila, od takrat pa se, sicer zelo počasi, popravlja. Marca, ko je dosegla najnižjo točko, je delo vlade kot neuspešno ocenilo 70,3 odstotka anketiranih, junija še 62,4 odstotka, tokrat že omenjenih 58,4 odstotka.

Med strankami poletno zatišje

Tudi med političnimi strankami avgust ni prinesel sprememb. SDS je še vedno stranka, ki bi ji na državnozborskih volitvah svoj glas namenilo največ anketiranih, 23,1 odstotka. Za vodilno vladno stranko Gibanje Svoboda bi jih glasovalo 17,1 odstotka. Daleč za njima so na tretjem mestu Socialni demokrati (SD) z 8,1 odstotka glasov. Za NSi se je odločilo 5,9 odstotka vprašanih, za stranko Levica pa 4,9 odstotka. Med zunajparlamentarnimi strankami izstopata Vesna – zelena stranka s 3,7 odstotka in Slovenska ljudska stranka (SLS) z 2,6 odstotka glasov. Vse druge stranke so skupaj zbrale le 1,4 odstotka glasov. Največja pa je, kot običajno, »stranka neopredeljenih« – takih, ki ne vedo, koga bi volili, ali se ne morejo odločiti, je bilo v tokratni anketi 28,4 odstotka vprašanih.

V primerjavi s prejšnjim mesecem se podpora parlamentarnim strankam skoraj ni spremenila, za nekaj desetink odstotnih točk gor ali dol. Še največji premik je uspel Gibanju Svoboda, ki je ta mesec dobilo za celo odstotno točko več glasov kot prejšnjič, a tudi to težko označimo za velik skok.

V primerjavi s prejšnjim mesecem se podpora parlamentarnim strankam skoraj ni spremenila, za nekaj desetink odstotnih točk gor ali dol. Še največji premik je uspel Gibanju Svoboda, ki je ta mesec dobilo za celo odstotno točko več glasov kot prejšnjič, a tudi to težko označimo za velik skok. Seveda, državni zbor je na počitnicah, v politiki vlada zatišje, spornih izjav, ki bi razburjale javnost, skoraj ni, afere so potihnile. Zato tudi v javnem mnenju ni pričakovati sprememb, dokler se ne vrne pregovorno vroča politična jesen.

Spet pa se je v anketi iz anonimnosti prebila stranka Vesna, ki je prejšnji mesec zaradi premajhnega števila glasov pristala v rubriki »druge stranke«. Prvič se je ta preboj zgodil pred dvema mesecema, ko je bila v luči uspeha njihovega kandidata Vladimirja Prebiliča na evropskih volitvah tudi sama stranka Vesna deležna več simpatije med potencialnimi volilci. Presenetljivo pa se je tokrat, v mesecu zatišja, znova vrnila z za zunajparlamentarno stranko dobrim rezultatom in je že blizu parlamentarnega praga štirih odstotkov. Podobno velja za SLS, le da je malo dlje od cilja uvrstitve med parlamentarne stranke.

Stranke in njihovi volilci

Križanje obeh odgovorov, koga bi volili in kako uspešna je vlada, nam da zanimivo sliko o slovenskem javnem mnenju. Če bi vprašali samo volilce Gibanja Svoboda, je Golobova vlada pri svojem delu sila uspešna. Tako je odgovorilo kar 83 odstotkov tistih, ki so kot stranko, ki bi jo volili, navedli Gibanje Svoboda. Nasprotno pa med volilci SDS ni bilo niti enega, ki bi delo vlade ocenil kot uspešno. Volilci druge opozicijske stranke, NSi, so bili bolj prizanesljivi. Oceno uspešno jih je vladi dalo 34 odstotkov. Med volilci koalicijskih strank so do vlade malo bolj ostri volilci SD, od katerih jih je vladi oceno uspešno dalo 61 odstotkov. Še manj pa so z vlado zadovoljni volilci Levice, ki jih je oceno uspešno dalo 53 odstotkov. Volilci zunajparlamentarne Vesne so razdeljeni natanko na pol – 50 odstotkov jih je vladi dalo oceno uspešno, 50 odstotkov pa oceno neuspešno.

Kdor bolj natančno spremlja, kako se zadnje čase do dela vlade opredeljujejo vodstva posameznih strank, bo nemara opazil podobnost med odnosom volilcev, kot ga kažejo gornje številke, in tem, kakšen odnos do vlade imajo njihove stranke. SDS, denimo, je do vlade povsem negativno nastrojena, NSi pa včasih pokaže nekaj razumevanja, a ne preveč. Levica na drugi strani je do vlade najbolj kritična stranka vladne koalicije. Točno tako, kot govorijo gornje številke o volilcih teh strank. Človek se vpraša, ali so volilci slika svojih strank ali pa so v resnici stranke slika svojih volilcev. 

Lestvica priljubljenosti: Matjaž Han in Vladimir Prebilič ostajata visoko, Anže Logar gre navzdol

Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov je še vedno Nataša Pirc Musar, tako kot že nekaj časa. Lestvica tokrat ne prinaša velikih premikov, so pa anketiranci politikom večinoma dali nekoliko nižje ocene kot prejšnji mesec. Le sedem politikov je dobilo boljšo oceno kot prejšnjič, dvanajst pa slabšo.

Za Natašo Pirc Musar, ki je tokrat dobila nekoliko slabšo oceno kot julija, sta, enako kot prejšnji mesec, na drugem in tretjem mestu Vladimir Prebilič in Matjaž Han. Na četrto mesto se je prebila Urška Klakočar Zupančič, ki je s tega mesta izrinila Anžeta Logarja. Ta je bil nekoč tudi že na vrhu lestvice, pa dolgo časa drugi, potem tretji, prejšnjič četrti, zdaj je na petem mestu z opazno slabšo oceno kot minuli mesec. Marjan Šarec se zadnje čase hitro vzpenja in je tokrat že na šestem mestu.

Zoran Janković na sedmem, Milan Brglez na osmem in Matej Tonin na devetem mestu so obdržali mesta iz prejšnjega merjenja. Deseti je Matjaž Nemec, ki mu je s tem uspel največji skok na lestvici, kjer je bil prejšnji mesec štirinajsti.

Tanja Fajon je tokrat na enajstem mestu. Robert Golob, ki je nazadoval za dve mesti, je dvanajsti. Sledita Janez Cigler Kralj in Alenka Bratušek, ki je pridobila tri mesta. Na petnajstem mestu je Jernej Vrtovec, na šestnajstem pa Luka Mesec, ki je avgusta dobil natančno enako oceno kot julija. Proti koncu lestvice so Janez Janša na sedemnajstem, Milan Zver na osemnajstem, Asta Vrečko na devetnajstem in Eva Irgl na dvajsetem mestu.

Najslabše sta bila ocenjena novinca na lestvici Miha Kordiš in Žan Mahnič, ki lestvico zato zapuščata (pravzaprav nista novinca, saj sta bila že večkrat uvrščena na lestvico in potem zaradi slabih ocen iz nje izpadla). Namesto njiju bosta prihodnji mesec na novo na lestvici Klemen Boštjančič in Jožef Horvat, ki ju je predlagalo največ anketirancev.

*Kaj je Vox populi?

Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnika Dnevnik in agencije Ninamedia, ki se neprekinjeno izvaja od leta 1994. Telefonsko anketiranje po metodi CATI poteka vsak mesec, praviloma v drugem tednu tekočega meseca, in vključuje naključno izbrane telefonske naročnike. Vsakič anketiramo 700 oseb, polnoletnih prebivalcev RS. Pred analizo podatkov so ti uteženi po starosti in izobrazbi, tako da sociodemografsko strukturo vzorca približamo strukturi ciljne populacije, s čimer zagotavljamo večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je ±3,7 odstotka.

Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnika ankete, družbe Dnevnik, d. d. Po izteku 12 ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah naročnika pridobitev dovoljenja ni več potrebna.

 

Priporočamo