Po dobrem letu dni, odkar je nastopil položaj ministra za zdravje, se stopnjujejo pritiski na delo Danijela Bešiča Loredana. Interpelacijo zoper njega so napovedali v SDS, vse glasnejše so tudi kritike iz koalicije, medtem pa že krožijo imena potencialnih kandidatov za zamenjavo. Direktor UKC Ljubljana dr. Marko Jug je za Dnevnik dejal, da ni pripravljen postati minister.
V SDS bodo zaradi vedno slabših razmer v zdravstvu in kopičenja neizpolnjenih obljub še ta teden vložili interpelacijo zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ki vztraja, da ne bo odšel. Opozicija je potezo potegnila, potem ko so se znotraj koalicije okrepile kritike na račun ministra, zahteve po njegovi zamenjavi pa je bilo slišati tudi iz Gibanja Svoboda. Številni so prepričani, da so v SDS vnovič politično preigrali koalicijo, ki mora zdaj ministra braniti, namesto da bi sama narekovala njegovo potencialno zamenjavo. V zvezi z zamenjavo se pojavlja tudi možnost, da ne bi zamenjali samo Bešiča Loredana, ampak bi to naredili v sklopu širše rekonstrukcije vlade.
V koaliciji so se v uradnih izjavah za zdaj ministru postavili v bran, pri čemer naši sogovorniki pravijo, da je usoda Bešiča Loredana na tej točki stvar Gibanja Svoboda, ki bo moralo situacijo razrešiti znotraj lastnih vrst. Iz urada vlade za komuniciranje so nam včeraj odgovorili, da »če kateri od ministrov ne bo več užival podpore predsednika vlade, bo javnost o tem tudi obveščena«.
Največja koalicijska stranka je s tem v zagati. Četudi opozicija z interpelacijo cilja na ministra, bi moral ob morebitnem odhodu odgovornost za neuspeh vsaj delno nase prevzeti tudi premier Robert Golob. Ne le da je na začetku leta osebno prevzel koordinacijo zdravstvene reforme in ustanovil strateški svet za zdravstvo, ob Bešiču Loredanu je tudi zagovarjal neuspešni stresni test zdravstva v obliki interventnih ukrepov, ki naj bi skrajšali čakalne vrste. Zgodilo se je nasprotno – bolnikov, ki v vrstah za prvi pregled ostajajo nedopustno dolgo, je iz meseca v mesec več, več kot tretjino sredstev iz intervencijskih ukrepov pa so prejeli zasebniki s koncesijami.
Vmes je bil za nameček po kritikah z mize pospravljen poseben zakon o ZZZS. Pomanjkljiv je tudi zakon o digitalizaciji, ki se zdaj komunicira kot prvi korak v reformi zdravstva. Poznavalci takšne teze zavračajo kot neresne. Niso osamljena mnenja, da projekt zdravstvene reforme propada tudi zato, ker je Gibanje Svoboda mlada stranka in nima kadra, ki bi bil sposoben dati na mizo strokovno smiselna izhodišča in predvideti učinke nekaj korakov naprej. Neuradno je slišati, da imajo v koaliciji težave z iskanjem idealnih kandidatov, ki bi bili pripravljeni zasesti položaj. Med imeni, ki krožijo, se pojavlja Dorjan Marušič, ki je v Pahorjevi vladi že opravljal delo zdravstvenega ministra in je bil na začetku lanskega leta član ožje ekipe ministra Loredana. Prav tako se omenja direktor UKC Ljubljana dr. Marko Jug, kar je tipično, saj ni prvič, da bi iskali ministra v kliničnem centru. Tako je bilo tudi v primeru Aleša Šabedra in Janeza Poklukarja.
Jug zavrnil špekulacije
»Jug bi bil dobra zamenjava,« je prepričan Erik Brecelj, predsednik strateškega sveta za zdravstvo. »A Jug je za zastavil svojo zgodbo v UKC Ljubljana in bi verjetno bilo trapasto, če bi se zdaj zakadil v druge probleme. Ne nazadnje bi se potem tudi zastavilo vprašanje, kdo bi namesto njega postal direktor.« Jug je v odgovoru na naša vprašanja dejal, da ne ve, ali je v ožjem seznamu oseb za menjavo ministra za zdravje. Ob tem je zavrnil, da bi se s komer koli iz vlade ali Svobode sploh pogovarjal o tem, ali je pripravljen postati minister, dodatno pa trdi, da minister sploh ni pripravljen postati. »Položaj direktorja jemljem kot veliko odgovornost do UKC Ljubljana, da spremenimo stvari na bolje. Poteka veliko zahtevnih procesov, ki potrebujejo čas in jih je treba nadaljevati in dokončati. Zamenjava vodstva UKC v tem trenutku ne bi bila dobrodošla,« je pojasnil Jug. Na vprašanje, ali je po njegovi oceni Bešič Loredan dober minister, je kratko in jedrnato odgovoril, da ne.
S takšno oceno se strinja tudi Brecelj, ki je za Dnevnik dejal, da bi moral Bešič Loredan zapustiti ministrski položaj. »Morajo se zgoditi spremembe. Razmere so skrajno problematične. Ministrstvo je izpraznjeno. Kadrov ni. Naloga politike je, da najde primerno osebo. Že če najde nekoga, ki je iskren, ki ne igra zahrbtnih igric in ima pozitivne namene, bi bili vsi na boljšem.« Je razmišljal o tem, kdo bi bil primeren kandidat, če Jug odkloni ponudbo? »Iskreno povedano, o tem nisem razmišljal. Vsekakor to ni zadeva, o kateri bi govoril javno.« Je Brecelj sporočil svoje mnenje tudi predsedniku vlade Robertu Golobu, torej da bi moral najti zamenjavo za ministra za zdravje? »Sem,« je odgovoril. Kaj mu je odgovoril Golob? »'Ni tako enostavno'. In tukaj se strinjam z njim. Vendar je jasno tudi, da težave so. Vsi se zavedamo tega.«
SDS dela ministru uslugo
»Očitno je, da ta trenutek – morda tudi zaradi neizkušenosti – koalicija ne naredi tega, kar bi bilo potrebno. Vendar je doslej prejela veliko opozoril in dokazov. Seveda je bizarno, da bi ministra odstavljala na pobudo opozicije, in zato tega ne bo storila, kar pa ne zmanjšuje njene odgovornosti, da tega ne stori sama,« situacijo komentira nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber. Prepričan je namreč, da so v SDS interpelacijo sprožili z namenom, da sedanji minister za zdravje ostane čim dlje na položaju, zlasti ker naraščajo zahteve po njegovem odpoklicu. Tudi v NSi so interpelacijo SDS označili za uslugo ministru. Kako bodo glasovali, se še niso izrekli.
Koalicija se je medtem postavila na pozicijo, da ne privoli v to, da ji politično dinamiko narekuje SDS. Golob je v odzivu na napovedano potezo poudaril, da bo interpelacijo zoper ministra komentiral, ko jo bo prebral. V Levici pa vseeno ocenjujejo, da je nastopil čas za resen pogovor o ministru za zdravje in poteku zdravstvene reforme. »V odzivu na interpelacijo so v koaliciji dostojen obraz zadržali zgolj v Levici, ko so rekli, da ministra sicer ne bodo odstavljali po nareku opozicije, a da je kritična razprava o njem vendarle na mestu,« odzive komentira Keber. Po njegovem mnenju bi moral predsednik vlade razrešiti to zadrego tako, da ga odstavi še pred interpelacijo. Pri takšnem mnenju ni osamljen.
