Predlog poslanskega zakona, pod katerega so se podpisali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Resnice in ki predvideva, da že na jesenskih lokalnih volitvah tujci iz tretjih držav s stalnim prebivališčem ne bi mogli več glasovati, je naletel na ostre kritike tako politične opozicije kot zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora. Odklonilno stališče so podala tudi združenja občin, ki opozarjajo predvsem na nesprejemljivost spreminjanja volilne zakonodaje le nekaj mesecev pred volitvami.

Kosi: Tudi Slovenci v tretjih državah nimajo volilne pravice

Predlagatelji te spremembe v zakonskem besedilu niso obrazložili niti niso navedli nobenih utemeljenih razlogov za odvzem volilne pravice tujcem, prav tako niso prikazali ureditve v drugih državah. Andrej Kosi (SDS) je šele na današnji obravnavi spremembe na pristojnem parlamentarnem odboru pojasnil, da s predlagano spremembo sledijo ureditvi v nekaterih drugih evropskih državah, tudi sosednjih državah (razen Madžarske), v katerih tujci iz tretjih državah nimajo pravice voliti na lokalnih volitvah, razen če to dopuščajo meddržavni sporazumi. V skladu z evropsko direktivo so v vseh evropskih državah izjema državljani EU, ki imajo volilno pravico. »Prav tako pa tudi Slovenci v tretjih državah, tudi državah nekdanje Jugoslavije, nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah, tudi če imajo v njih stalno prebivališče,« je dodal Kosi. Izpostavil je tudi problematiko fiktivnih prijav velikega števila ljudi na enem naslovu, »ki nimajo z lokalno skupnostjo nič«. Ker naj bi predlog torej sledil rešitvam, uveljavljenim v večini držav Evropske unije, ga je podprla tudi pristojna komisija državnega sveta.

Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora

Sukičeva: Delitev na občane prvega in drugega reda

Takšen poskus argumentacije ni prepričal poslancev opozicije, ki so opozorili, da gre za korak nazaj, za nedopustno zniževanje ravni varstva temeljnih človekovih pravic in rušenje nečesa, kar smo imeli že več kot 20 let uveljavljeno kot dobro prakso. Zato po njihovem mnenju ni nobene potrebe po tem, da bi se zgledovali po državah, kjer je ureditev slabša, saj to ne bo prispevalo k boljšim medsosedskim odnosom. Kvečjemu bi si lahko prizadevali, da bi z meddržavnimi sporazumi uredili, da bi takšno pravico imeli tudi naši državljani v tretjih državah.

Kritični so bili tudi, da se pomembne spremembe volilne zakonodaje predlagatelji lotevajo rokohitrsko, le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami, in to s poslanskim zakonom, brez široke javne razprave in mimo lokalnih skupnosti pod pretvezo, da gre za manjšo, na videz nedolžno tehnično spremembo zakona.

»V resnici je pred nami politična odločitev o tem, kdo sme biti polnopravni član lokalne skupnosti in kdo ne, kdo je občan prvega reda in kdo drugega,« je opozorila Nataša Sukič (Levica), ki spremembo vidi kot izključevalen poskus odvzema volilne pravice skupini ljudi, ki v lokalni skupnosti dejansko živijo, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, uporabljajo iste javne storitve in skupnost soustvarjajo. Vprašala se je, zakaj bi razlikovali med na primer državljanom Švedske in Srbije, ki imata oba pri nas stalno prebivališče, le da je prvi tudi državljan EU. Avtorjem predloga je očitala, da je v ozadju njihova fiksna ideja, da bodo s to spremembo vplivali na volilni izid, pa čeprav ni znano, kako ti ljudje dejansko volijo, oziroma politična računica, kako iz volilnega telesa izbrisati skupine volilk in volilcev, za katere menijo, da ne bi glasovali »pravilno«.

Po podatkih poslansk Svobode naj bi na zadnjih lokalnih volitvah svoj glas oddalo vsega 7500 tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji in to v vseh občinah skupaj. V Ljubljani je bilo takšnih tujcev 1506,  v Mariboru 365, v Kranju 324, 687 v Kopru, v Ravnah na Koroške, kjer je bil njihov delež največji, pa 621, je naštela Tamara Kozlovič in predlagatelje vprašali, kako jih ti ogrožajo.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih, ki izhajajo iz centralnega registra prebivalstva in evidence volilne pravice, je državljanov tretje države s stalnim prebivališčem v RS, ki bodo na dan volitev polnoletni, 103.883. Podatka, koliko takšnih državljanov je na zadnjih lokalnih volitvah oddalo glas, na ministrstvu za notranje zadeve nimajo.

Žan Mahnič (SDS) pa je poudaril, da so se odločili, da naredijo natančno to, kar piše v ustavi, namreč, da imajo tujci lahko pravico do glasovanja. »Tujci bodo še vedno imeli volilno pravico, resda pa le tisti, ki so državljanke in državljani EU.«

Nekoliko bolj neposreden pa bil poslanec NSi Janez Beja: »Tujci nimajo nikakršne pripadnosti do kraja, vedo pa, kaj jim pripada in kaj zahtevati. Nikakor ne moremo dopustiti, da imajo ljudje, ki samo enostransko gledajo, tudi volilno pravico,« je dejal in naletel na kritike o neprimernem posloševanju.

V skladu z zakonikom dobre volilne prakse, ki ga je sprejela Beneška komisija, je v okviru splošne volilne pravice sicer dopusten pogoj državljanstva, a je ob tem navedeno priporočilo, da se tujcem dovoli glasovanje na lokalnih volitvah po določenem obdobju prebivanja.

ZPS: Rešitev je ustavnopravno sporna

Tudi zakonodajno-pravna služba je zapisala, da v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ustave zakon lahko določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo tujci volilno pravico. Je pa hkrati opozorila tudi, da je volilna pravica temeljna politična človekova pravica, ki je vtkana v samo bistvo demokratične države. Z določitvijo volilne pravice z zakonom na podlagi ustavnega pooblastila (leta 2002) je po razlagi ZPS volilna pravica tujcev postala ustavnopravno varovana in del zagotovljenega ustavnega standarda človekovih pravic. Če katera koli določba v katerem koli pravnem aktu, ki velja v Sloveniji, določa širše področje varovanja posamezne človekove pravice ali vsebuje človekovo pravico, ki je ustava ne pozna, pa je treba posamezniku priznati človekovo pravico v tem širšem obsegu, so prepričani pravniki. Poleg tega so v skladu z načelom sorazmernosti ustavno dopustne le takšne omejitve volilne pravice, ki so v neposredni zvezi z legitimnim ciljem oziroma razlogom za njeno omejevanje (varstvo pravic drugih oziroma javne koristi), kar v tem primeru ni izkazano. Izpostavljajo tudi načelo enakosti pred zakonom, po katerem se položaja pravnih subjektov ne sme različno urejati samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Predlog po mnenju ZPS pomeni tudi poseg v načelo zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. To načelo tudi prepoveduje zniževanje dosežene ravni varstva temeljnih človekovih pravic. »Predlagana rešitev, za katero ni navedenih nobenih utemeljenih razlogov, je ustavnopravno sporna,« zato sklenejo.

Za komentar smo prosili tudi nekatere občine. »Lokalno skupnost sestavljamo vsi ljudje, ki v njej živimo. In je prav, da o njej tudi odločamo. Sam sem torej za to, da tako določilo ohranimo. Gre za temeljno politično pravico, ki velja že več kot 20 let. Morebitna sprememba tega člena bi terjala širšo družbeno razpravo, vsekakor pa zakona o lokalnih volitvah ne gre spreminjati pet mesecev pred volitvami,« je komentiral župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

Vlada se do predloga poslanskega zakona ne bo opredelila, državni zbor pa bo o njem odločil po skrajšanjem postopku. 

Občine proti hitenju

Novela prinaša tudi spremembo, po kateri se bo za volitve članov svetov krajevne, vaške ali četrtne skupnosti ponovno lahko oblikovalo več volilnih enot s ciljem, da bi se zagotovila čim bolj pravična zastopanost prebivalcev posameznih naselij oziroma delov v svetu določene skupnosti. Z zadnjo spremembo zakona leta 2024 se je namreč določilo, da se volitve v ožje dele občin izvedejo v eni sami volilni enoti. V skupnosti občin in združenju mestnih občin so opozorili, da bi bile s tem občine izpostavljene velikim časovnim pritiskom, da zgolj nekaj mesecev pred volitvami ponovno spremenijo splošne akte. Predlagali so zagotovitev ustreznega prehodnega obdobja za morebitno uskladitev občinskih aktov, ki naj ne bo krajše od šestih mesecev od uveljavitve zakona, oziroma razmislek o uporabi nove ureditve šele pri naslednjih rednih volitvah. Pri tem so, tako kot ZPS, spomnili na zakonik dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela tako imenovana Beneška komisija, da naj se volilne zakonodaje ne spreminja manj kot leto dni pred volitvami.

Priporočamo