Pogačnikovi, nekdanji lastniki grajskega posestva Krumperk, so 30. marca 1992 vložili dva zahtevka za vračilo odvzetega premoženja v naravi. Ker gre za kulturni spomenik, so prvi denacionalizacijski zahtevek, ki se nanaša na vračilo gradu, grajskega hleva in funkcionalnih zemljišč neposredno ob gradu Krumperk, naslovili na ministrstvo za kulturo, drugega, za kmetijska zemljišča pod vznožjem gradu, pa na domžalsko upravno enoto. Ministrstvo jim je grad vrnilo že 6. septembra 1993, za del preostalega odvzetega premoženja pa se družina Pogačnik bojuje že več kot trideset let. Ljubljanska biotehniška fakulteta namreč na Krumperku po lastnih navedbah izvaja pedagoško in raziskovalno delo s področja konjereje, perutninarstva in govedoreje, prav tako javno službo selekcije domačih živalih in genske banke. Našteto ves ta čas uveljavlja kot oviro za vračilo nepremičnin v naravi.
Upravna enota končala delo
Bitko za ohranitev okoli tridesetih hektarjev kmetijskih zemljišč pod vznožjem gradu je fakulteta zdaj izgubila. Upravno sodišče je namreč nedavno zavrnilo pritožbo Univerze v Ljubljani in biotehniške fakultete, s katero sta izpodbijali odločbo domžalske upravne enote z dne 16. oktobra 2019. Z njo je upravna enota nepremičnine, ki so predmet tega denacionalizacijskega postopka, v naravi vrnila potomcem upravičenke Stanislave Pogačnik. Njeno odločitev je še isto leto najprej potrdilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in zdaj še upravno sodišče.
»Postopek denacionalizacije nepremičnin nekdanjega posestva Krumperk je v delu, o katerem je odločala upravna enota, pravnomočno zaključen. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice Stanislave Pogačnik pri navedenih nepremičninah do celote, prav tako so izpolnjeni pogoji za izročitev zadevnih nepremičnin v posest oziroma upravljanje skrbniku za poseben primer,« nam je pojasnila pravna zastopnica Pogačnikovih Barbara Piano.
Javna služba ali
pridobitna dejavnost
Oddelek za zootehniko biotehniške fakultete ima na krumperškem posestvu hleve s perutnino, uhlevljene imajo tudi konje, tam od leta 2005 poleti pasejo govedo. Fakulteta ves čas vztraja, da posestvo nujno potrebuje za vzgojno-izobraževalno in raziskovalno delo, Pogačnikovi pa ji očitajo, da se gre na Krumperku pretežno pridobitno dejavnost, saj prodaja kokoši, jajca ..., hleve in drugo konjeniško infrastrukturo, zgrajeno večinoma po začetku denacionalizacije, pa oddaja v najem. Pritrdila jim je tudi domžalska upravna enota, ki je med drugim ugotovila, da vzgojno-izobraževalna in raziskovalna dejavnost na Krumperku ne potekata na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, za katerega je pristojna. Te površine po njenih ugotovitvah fakulteta uporablja le za pašo, pridobivanje krme in raztros hlevskega gnoja, medtem ko izobraževanje študentov in terenske vaje potekajo v Logatcu, kjer ima fakulteta še eno posestvo.
Upravna enota je v zvezi s kmetijskimi zemljišči pod vznožjem gradu Krumperk od leta 1995 izdala več delnih odločb. Nekatere so padle v pritožbenem postopku na MKGP, nekatere kasneje na upravnem sodišču, tokratna končna odločba pa je pravnomočna. »Seveda je družina Pogačnik, ki je zahtevo za denacionalizacijo nekdanjega posestva Krumperk vložila pred več kot tridesetimi leti, z veseljem in olajšanjem sprejela novico o izidu tega upravnega spora,« nam je potrdila Barbara Piano. Hkrati je spomnila, da je zakonodajalec v zakonu o denacionalizaciji, ki je začel veljati 7. decembra 1991, določil, da je treba odločbo o denacionalizaciji izdati in jo upravičencu vročiti najpozneje v enem letu po vložitvi pravilno sestavljene zahteve. »Gre sicer za instrukcijski rok, a kljub temu ...« je še pripomnila sogovornica.
Bodo zahtevali
revizijo postopka?
Pritožba zoper navedeno sodbo upravnega sodišča ni mogoča. So pa dovoljena izredna pravna sredstva, zato smo Univerzo v Ljubljani in biotehniško fakulteto vprašali, ali bosta nemara na vrhovno sodišče oddali zahtevo za revizijo postopka odločanja. Odgovora univerze nismo prejeli, dekanja biotehniške fakultete dr. Marina Pintar pa nam je pojasnila, da odločitve o nadaljnjih korakih še niso sprejeli.
Omenjenih trideset hektarjev kmetijskih zemljišč je v lasti Republike Slovenije, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov pa jih je oddajal v brezplačni zakup fakulteti. Upravna enota je odločila, da je sklad zavezanec za vračilo lastninske pravice na zemljiščih, na katera se nanaša ta denacionalizacijski postopek, fakulteta pa zavezanka za vračilo vseh nepremičnin v posest. Z dnem pravnomočnosti odločbe se vzpostavi lastninska pravica v korist Pogačnikovih, je še odločila upravna enota.
Na kmetijskem skladu so nam potrdili, da je ta denacionalizacijski postopek zaključen, in pojasnili, da sklad nad temi zemljišči ne izvaja posesti in da tudi nima več vzpostavljenega zakupnega razmerja s fakulteto. »Iz odločbe upravne enote, ki je bila predmet presoje pred upravnim sodiščem, je razvidno, da je v postopku denacionalizacije zavezanka za vračilo v posest Univerza v Ljubljani oziroma biotehniška fakulteta. Torej je posest nad zemljišči denacionalizacijskim upravičencem dolžna prepustiti univerza oziroma fakulteta in ne sklad,« so še navedli.
