»Postopki projekta nakupa bojnih kolesnih vozil 8 x 8 patria trenutno še potekajo, so pa v sklepni fazi. Glede nakupa še ni bila sprejeta končna odločitev. Ko bodo vsi postopki glede nakupa končani, bo o nakupu vozil odločila vlada,« pravijo na ministrstvu za obrambo v zvezi z nakupom skupno 106 oklepnikov. Kot je znano, Slovenija znova kupuje finske patrie, in sicer za vzpostavitev srednjega bojnega izvidniškega bataljona in srednje bojne bataljonske skupine. Okvirni znesek projekta je 700 milijonov evrov. Na ministrstvu sicer ne povedo, ali bo ta cena, ki se obrača v javnosti že nekaj let, tudi res končna: »Ob odločitvi za nakup omenjenih vozil bomo javnosti podrobno pojasnili vse vidike nakupa in odgovorili na vsa vprašanja.«
Razmere so se poslabšale
V zvezi s tem, ali bo končno cena nakupa osemkolesnikov res v dometu doslej ocenjene vrednosti, je treba vedeti, da so se od odločitve za nakup nemških boxerjev v času prejšnje vlade in naknadnega odstopa vlade Roberta Goloba od tega posla pa do danes, ko se obeta nov nakup patrij, varnostne razmere v svetu poslabšale. Cene pa so temu primerno v času, ko vsa Evropa povečuje obrambne izdatke ter naročila obrambnih izdelkov, v luči večjega povpraševanja višje. O tem smo se pogovarjali z obramboslovcem Klemnom Grošljem. Ocenil je, da je nakup, kakršnega ima v načrtu Slovenija, težko izpeljati za 6,6 milijona evrov na enoto.
»Menim, da se bodo številke glede na razmere na trgu na koncu vrtele tam nekje med osem in 10 milijonov evrov na enoto. Brez DDV,« je o nakupu povedal Klemen Grošelj. Ob tem nam je nekdanji evropski poslanec Svobode, ki je po novem v ekipi Vladimirja Prebiliča, pojasnil, da osnovno vozilo, sodeč po primerljivih nakupih drugih držav, stane od štiri do pet milijonov evrov, še enkrat toliko pa navadno velja prišteti za oborožitveni sistem.
Podrobnosti zavite v meglo
Pri tem je treba poudariti, da za zdaj ne vemo povsem natančno, kaj točno Slovenija kupuje, tako da je treba biti z ocenami previden. Na Poljskem so recimo za podaljšano patrio, ki so jo poimenovali rosomak L, odšteli okoli 12 milijonov evrov na enoto, pri čemer pa je v ceni vračunan tudi razvoj vozila.
Aprila smo sicer poročali, da bi bila lahko pogodba za prvih 53 vozil podpisana predvidoma do sredine junija – vlada bo namreč kupovala v dveh delih – a se to ni zgodilo. Takrat je generalni direktor direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu Željko Kralj pojasnil, da zahtevajo fiksno ceno za prvih 53 vozil, pogodbo za preostalih 53 pa bodo potrdili naknadno. Podlaga za pogodbo je sicer pismo o nameri med ministrstvoma Finske in Slovenije, ki so ga podpisali februarja. Kralj je še potrdil, da gre za povsem opremljena vozila, med drugim s kupolami, topom in sistemom C4, torej za vozila »na ključ«, pripravljena za uporabo.
Spomnimo še, da naj bi bila pri nakupu sklenjena tripartitna pogodba med slovensko in finsko vlado ter proizvajalcem patrij, ki je v večinski lasti finske države (50 odstotkov in ena delnica), preostalih 49 odstotkov pa je v lasti norveškega podjetja Kongsberg Defense & Aerospace AS, ki je mednarodna korporacija. Kot je znano, ima Slovenska vojska za zdaj v operativni uporabi 30 srednjekolesnih oklepnih vozil, to je patrij, ki jim po slovensko pravimo svarun. Odločitev o nakupu oziroma podpis pogodbe je po pojasnilih ministrstva pričakovati do konca leta, čemur naj bi sledila prva dobava vozil za izvidniški bataljon konec leta 2026. Tako v primeru največjega nakupa v zgodovini še nekaj časa ne bomo vedeli, kakšna bo končna cena in kakšna vozila točno po konfiguraciji kupujemo. Prav tako bomo šele videli, kakšna bodo usposabljanja in kdo jih bo ob kadrovskem primanjkljaju v Slovenski vojski vozil. Na ministrstvu so doslej sicer zatrjevali, da bo vojska lahko vzporedno izobraževala in usposabljala potreben kader.
