Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki so ga volilci na nedeljskem zakonodajnem referendumu zavrnili, čeprav so na predhodnem posvetovalnem referendumu ureditev tega vprašanja večinsko načelno podprli, ni edini sporen poslanski zakon, ki ga je v zadnjem obdobju pripravila koalicija.
S sklicevanjem na uresničevanje na istem posvetovalnem referendumu (junija lani) izražene volje ljudi so v Svobodi in Levici spisali tudi predlog zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je, podobno kot zavrnjeni zakon, deležen ostrega nasprotovanja večine strokovne javnosti, v tem primeru ne le s področja medicine, temveč tudi javnega zdravja, prometne varnosti, varstva potrošnikov … V premoči so tudi nevladne, civilnodružbene organizacije, ki predlogu nasprotujejo, zadržana pa so tudi pristojna ministrstva (za zdravje, delo, promet). Tematika je tudi v tem primeru polarizirajoča, čustvena, dotika se osebnih vrednot in odnosa do življenja, lahko se obrne v ideološki spopad.
V luči zadnjega referendumskega izida se zato postavlja vprašanje, ali bi bilo koalicijsko vztrajanje pri tem zakonskem projektu, ki mu prav tako že vnaprej preti referendum, lahko zanjo v predvolilnem času politično tvegano.
Poleg tega morebiten sprejem zakona ne bo več mogoč na redni seji, temveč šele na morebitni februarski izredni seji, in sicer zaradi moratorija evropske komisije, ki je opozorila na neskladnost predloga zakona s pravom EU, zato ga morajo pripravljalci spremeniti. Če bi sprejemu zakona sledilo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, bi aktivnosti padle neposredno v čas pred volitvami, čeprav bi bil morebiten referendum kasneje.
Strateško nespametno?
»Strateško bo verjetno nespametno, če bodo v koaliciji močno vztrajali pri tem. Opraviti bodo morali temeljit premislek. Odločitev, ali ima smisel riniti s takšno tematiko neposredno v predvolilno obdobje, pa bo verjetno odvisna tudi od tega, kaj bodo komu kazale ankete. Svobodi bo, vsaj glede na trenutne prognoze, verjetno kazalo relativno dobro, večji problem je, kako bo kazalo ostalim potencialnim partnerjem, brez katerih Svoboda ne bi mogla sestaviti morebitne koalicije,« pravi dr. Marko Hočevar, politolog z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Kljub temu Hočevar meni, da bi bila v primeru sprejema in referendumskega izpodbijanja zakona pomembna razlika med njim in ZPPKŽ v tem, da pri konoplji ni pričakovati takšnega angažmaja Rimskokatoliške cerkve oziroma verskih skupnosti nasploh, pač pa predvsem drugih strokovnih in nevladnih organizacij, ki imajo manjšo mobilizacijsko moč. Če bo tako presodila, se bo aktivirala tudi opozicija. Na drugi strani bi se dodatno mobiliziral del potencialnih volilcev koalicije, ki takšno ureditev podpirajo, bi pa tematika lahko nekatere tudi odvrnila. Na zadnjem referendumu se je po Hočevarjevi oceni pokazalo, da je verjetno tudi del (levo)sredinskih volilcev glasoval proti ali pa so iz različnih razlogov ostali doma. Prav tako še zdaleč ni predvidljivo, kako bi se opredelili mladi, ki se po raziskavah v zadnjem obdobju bolj obračajo na desno. »Zagotovo pa vprašanje konoplje ne bo med ključnimi vprašanji, na katerih bi aktualna koalicija na naslednjih volitvah padla ali bila pri njih uspešna,« ocenjuje sogovornik.
David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, ki je med tistimi organizacijami, ki predlaganemu zakonu o legalizaciji konoplje odločno nasprotujejo, pravi, da bi se tudi na potencialnem zakonodajnem referendumu o konoplji rezultat, tako kot pri ZPPKŽ, lahko obrnil, saj je bilo že na posvetovalnem referendumu vidno, da so volilci zelo razdeljeni, slab in škodljiv zakon, proti kateremu bi se izrekla tudi stroka, pa bi tehtnico lahko prevesil proti. Če bo koalicija sprejela neustrezen zakon, je referendum na pobudo nevladnih organizacij po njegovih besedah verjeten scenarij. »Zato iskreno upam, da so znotraj koalicije slišali vsa sporočila stroke in bodo tehtno premislili ter spremenili pristop. Zgolj kozmetični popravki zakona ne bodo dovolj, ker je to prenevarno. Že samo sporočilo takšnega zakona je prenevarno.«
Od zakona še ne odstopajo, napisali bodo dopolnila
Prvopodpisana pod predlog zakona, poslanka Sara Žibrat, nam je v imenu poslanske skupine Gibanja Svoboda odgovorila, da si bodo še naprej prizadevali, da do februarja pripravijo zakonska dopolnila, ki bodo sledila pripombam domače stroke in evropske komisije. »Kljub temu, da je sprejetje zakona zaradi moratorija s strani evropske komisije zamaknjeno na predvolilno obdobje, ostaja naša zaveza volilkam in volilcem, ki so na posvetovalnem referendumu podprli osebno rabo konoplje, da tudi ta del uresničimo s čim boljšim zakonskim predlogom.«
Iz Levice pa so nam sporočili, da so zakon sopodpisali, ker menijo, da je za uporabnike varneje, če je področje ustrezno regulirano in pod strogim nadzorom. Na odboru za zdravstvo so predlagali javno predstavitev mnenj, da bi pridobili dodatna strokovna stališča in pripombe javnosti. »V nadaljevanju se bomo o morebitnih izboljšavah in nadaljnjih korakih usklajevali v okviru koalicije.«
