Interesna skupina negospodarskih dejavnosti je v torek v DS vložila predlog odložilnega veta na zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki ga je državni zbor sprejel prejšnji teden. Pri vložitvi predloga so sledili pripombam na zakon, ki jih je podala zdravstvena stroka, predvsem glede ustreznosti vključitve psihoterapije v zdravstveni sistem, so zapisali v utemeljitvi.

Tudi po nekaterih dopolnitvah v okviru zakonodajnega postopka zakon še vedno določa prenizke kriterije z vidika zahtevanih znanj in kompetenc psihoterapevtov ter v bistveni meri posega v standarde zdravljenja s psihološkimi terapijami posameznikov s težavami v duševnem zdravju.

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti

Po navedbah interesne skupine zakon v trenutni obliki ne vzpostavlja jasne razmejitve med svetovanjem v stiskah, ki po vsebini sodi v okvir socialnega varstva, in psihoterapijo kot metodo zdravljenja duševnih motenj, ki sodi v zdravstvo.

»Zakon določa prenizke kriterije«

Pri interesni skupini so navedli še opozorila zdravstvene stroke, da nov zakon vodi predvsem do zniževanja meril strokovne usposobljenosti, kar predstavlja neposredno tveganje za zdravje posameznika in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema. »Tudi po nekaterih dopolnitvah v okviru zakonodajnega postopka zakon še vedno določa prenizke kriterije z vidika zahtevanih znanj in kompetenc psihoterapevtov ter v bistveni meri posega v standarde zdravljenja s psihološkimi terapijami posameznikov s težavami v duševnem zdravju,« so poudarili.

Ključnega pomena za tiste, ki so jim storitve psihoterapije dejansko namenjene, bi bila ureditev področja psihoterapije na način, da ne bi prihajalo do neprimernega izenačevanja, mešanja pojmov svetovanja, psihoterapije in zdravljenja duševnih bolezni, so še zapisali. Po njihovem mnenju bi bilo smiselno, namesto uvajanja novega poklica v zdravstvo, razmisliti o zagotovitvi brezplačne pomoči v okviru socialnega varstva.

Državni svet bo danes na pobudo predsednika DS Marka Lotriča sicer obravnaval tudi pobudo glede nujnosti sistemskega odziva države na zaostrene varnostne in socialne razmere v jugovzhodni Sloveniji.

Kaj še prinaša zakon?

Zakon vzpostavlja Zbornico psihoterapevtov z javnimi pooblastili, ki vodi register, podeljuje, obnavlja in odvzema licence ter izvaja strokovne nadzore; članstvo je obvezno. Licenco je mogoče pridobiti po akademski ali neakademski poti ob izpolnitvi predpisanih ur neposredne obravnave, supervizije, usposabljanj in strokovnega izpita. Usposabljanja se v prvih petih letih izvajajo zgolj na javnih univerzah. V prvih šestih mesecih po uveljavitvi zakona morajo kandidati, ki želijo delo psihoterapevta opravljati tudi po prehodnem obdobju, vložiti zahtevo za priznanje poklicne kvalifikacije. Do ustanovitve Zbornice psihoterapevtov postopke vodi Ministrstvo za zdravje. Po zakonu naj bi se psihoterapija postopno vključila med storitve na napotnico; o konkretni proračunski sliki pa pristojni za zdaj ne dajejo enotnih odgovorov.

Priporočamo