Državni zbor (DZ) je nekaj minut po polnoči po več urah razprave z 59 glasovi za in štirimi proti sprejel zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, tako imenovan Šutarjev zakon. Besedilo so sicer spremenili z več dopolnili, ki so jih sprejeli na predlog poslancev Svobode in SD. Kot je dejala Andreja Živic (Svoboda), je zadnja verzija zakona bistveno bolj prečiščena in strokovno popravljena.

Poslanci Svobode so na seji poudarjali, da ne gre za zakon proti katerikoli skupnosti, ampak za zakon proti kriminalcem in nasilju.

Kaj prinaša zakon

Zakon je vlada predlagala po napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letni Aleš Šutar. Posega na področja kazenske, sodne, socialne in druge zakonodaje. Med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, saj bo lahko med drugim uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje, če je ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo.

Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.

Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.

Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.

Brezplačna pravna pomoč ne bo več dodeljena tistemu prekrškarju, ki je v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel tako pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti.

"Dovolj je!"

Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve v odstopu, je uvodoma dejal, da je bil predlog zakona pripravljen po smrti v Novem mestu, »smrti, ki je pripeljala do tega, da je tudi vlada RS dejala: 'Dovolj je!'«. Šutarjev zakon je po Poklukarjevih besedah nujno potrebno orodje za slovensko policijo, s katerim bo lahko učinkoviteje in hitreje ukrepala predvsem v tistem delu, v katerem govorimo o orožju, o odvzemu orožja zaradi zagotavljanja varnosti.

»Predvsem v tistem delu, kjer lahko policija uporablja tehnična sredstva za nadzor nad tako imenovano varnostno obremenjenimi območji, kjer bo seveda policija potem tudi lažje ukrepala,« je pojasnil Poklukar in dodal, da se v kaznovalni politiki želijo dotakniti tistih, ki permanentno kršijo zakone.

Sledila je razprava o zakonu. Prvi je spregovoril Anže Logar (Demokrati) in dejal, da imamo pred seboj zakon, ki je nedomišljen in neusklajen, ter da to ni pravi način za reševanje romske problematike. »Rešitev ni v novi zakonodaji, temveč v izvajanju že obstoječe zakonodaje. Vlada pa se je zganila, ko je bilo že prepozno,« je še dejal. 

Lenart Žavbi (Svoboda) je nasprotno dejal, da je predlagani zakon odgovor države na razmere, ki zahtevajo hitro, odločno in premišljeno ukrepanje, ter da ne gre za zakon proti skupnosti, temveč za zakon proti kriminalcem. »Naš namen je jasen. Zaščititi ljudi, otroke in poskrbeti, da se tragedija v Novem mestu ne ponovi,« je še poudaril.

Priporočamo