Osebni zdravniki bodo o bolniški odsotnosti, če bo aktualni zakonski predlog sprejet, odločali v prvih 90 dneh. Njihova pristojnost je za zdaj omejena na 30 dni, spremembe pa so predvidene v predlogu zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti. Predlog, ki so ga vložili poslanci Svobode, predvideva združevanje izvedenskih organov zdravstvene in pokojninske blagajne. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) svari, da se bodo s tako potezo povečevale kratkotrajne odsotnosti, a tudi odhodki za nadomestila.
Upravni odbor ZZZS se je zavzel za manjše podaljšanje obdobja pristojnosti osebnega zdravnika, na primer na 45 dni, ali ohranjanje dosedanjega obdobja 30 dni. Pri tem bi bilo smiselno po njihovi oceni določiti zdravstvena stanja, pri katerih bi bila pristojnost izbranega osebnega zdravnika daljša. To bi bilo po oceni upravnega odbora ZZZS, ki ga vodi Irena Ilešič Čujovič, potrebno zaradi diagnoz, kjer je že vnaprej znano, da pogostejša obravnava bolniške odsotnosti ni smiselna. Tako bi bilo na primer ob zdravljenju raka s kemoterapijo ali pri bolnikih po kapi s težjo funkcionalno prizadetostjo.
Opozorili so tudi na nejasnosti glede načrtov za vračanje na delo, ki jih napoveduje zakonski predlog. Ta delodajalcem prinaša nove finančne obveznosti, so spomnili, saj bodo morali pooblaščenemu specialistu medicine dela plačati za pripravo načrta. Sprašujejo se tudi, ali bo teh specialistov dovolj, da bodo lahko nove naloge izpolnjevali brez zamud.
V upravnem odboru ZZZS se bojijo tudi, da bodo postopki dolgotrajnejši. Vključevanju medicine dela in delodajalcev v postopke vračanja posameznika na delo so sicer naklonjeni. Smiselne se jim zdijo tudi nekatere druge rešitve iz zakonskega predloga, na primer podrobnejša obravnava ponavljajočih se odsotnosti z dela, ki presegajo eno leto.
V ureditev so posegali le interventno
Predlog zakona je pred dvema tednoma začel obravnavati državnozborski odbor za zdravstvo, a so obravnavo prekinili. Predlagatelji bodo glede na zadnje napovedi pripravili dopolnila. Vrsto pripomb k objavljenemu predlogu je na primer imela državnozborska zakonodajno-pravna služba. Med drugim je opozorila na odstope od določb različnih zakonov, med katerimi so tudi sistemski zakoni s področja zdravstva. Zakaj se niso odločili za spremembe obstoječe zakonodaje, v tem primeru ni razvidno, je ocenila, izpostavila je tudi pomanjkljive obrazložitve nekaterih členov.
Pomisleke glede podaljšanja obdobja, v katerem bi o odsotnosti odločali osebni zdravniki, imajo tudi v vrhu družinske medicine. V razširjenem strokovnem kolegiju za to področje so izpostavili možnost, da bi sprememba vodila v povečanje bolniških staležev v Sloveniji.
V mandatu vlade Roberta Goloba je v ureditev pri bolniških odsotnostih posegla interventna zakonodaja, sprejeta leta 2023. Najvišja nadomestila je omejila na 2,5-kratnik povprečne plače. Obdobje, v katerem bolniška nadomestila pokrijejo delodajalci, se je z 20 podaljšalo na 30 dni. Pri tem je šlo sicer za vračanje k nekdanji ureditvi. V zdravstvenem resorju so večkrat razmišljali tudi o omejitvi trajanja bolniških odsotnosti, a konkretnih predlogov zakonskih sprememb javnosti še niso predstavili. Novosti se po drugi strani obetajo zaradi sprememb pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ne zahtevajo poseganja v zakonodajo. Kot smo že poročali, bodo morali zdravniki v prihodnje dosledno zapisovati, kaj lahko posameznik počne med bolniško odsotnostjo.
Ideja o združevanju izvedenskih organov se je pojavljala že v preteklosti, se spominja nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. »Doslej so vedno prevladali pomisleki, da bi takšno poenotenje podaljšalo čas odločanja o bolniških odsotnostih. Ta bojazen je še vedno utemeljena,« je dodal. Številni ljudje ostajajo bolniško odsotni, ker zdravljenje še ni zaključeno, je opozoril, čeprav bi bila sicer smiselna invalidska upokojitev. To bi bilo mogoče urediti dokaj hitro, je ocenil sogovornik. Upoštevati je treba tudi, da so bolniške odsotnosti kompleksen pojav, je poudaril. Nanje navsezadnje vpliva tudi vzdušje v delovnem okolju, je izpostavil Fakin. Pri iskanju odgovora na porast bolniških odsotnosti bi se bilo po njegovih besedah tako smiselno ozreti tudi po dobrih praksah tistih delodajalcev, kjer je odsotnosti malo.
