Po poročanju več medijev naj bi zaradi suma izdaje tajnih podatkov ovadili nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava. Oba ocenjujeta, da gre za poskus njune diskreditacije. Ne na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) ne na tožilstvu in policiji ovadbe sicer ne potrjujejo.

Po poročanju revije Reporter naj bi Sova pred dvema tednoma zaradi suma izdaje tajnih podatkov na državno tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper Bobnarjevo in Lindava. Očitki iz ovadbe naj bi se nanašali na njuno pričanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo o domnevnem političnem vmešavanju v policijo.

Na Sovi informacij o vloženi kazenski ovadbi niso potrdili, saj konkretnih postopkov v zadevi, ki je označena s stopnjo tajnosti, ne more pojasnjevati, so navedli za STA. So pa ponovili, da glede ravnanja s tajnimi podatki od vseh deležnikov utemeljeno pričakujejo, da dosledno upoštevajo določbe zakona o tajnih podatkih. »Vsak, ki mu je bil zaupan tajni podatek, ali se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti. Na vsako ravnanje v nasprotju z določbami zakona o tajnih podatkih morajo pristojni organi ustrezno odreagirati,« so poudarili.

Tudi na policiji na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne osebe, zaradi spoštovanja določil o varstvu osebnih podatkov ne morejo odgovoriti. »Prav tako pa pojasnjujemo, da je pooblaščena oseba podatke, o katerih sprašujete, označila za tajne, njihovo razkritje nepooblaščenim osebam bi namreč lahko povzročilo škodljive posledice,« so opozorili. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je za STA navedlo, da oni niso prejeli nobene ovadbe zoper Bobnar in Lindava. STA še čaka pojasnila Specializiranega državnega tožilstva.

Pristojnih institucij nista zaprosila za odvezo molčečnosti

Kot piše Reporter, naj bi Bobnar in Lindav kaznivo dejanje storila s tem, ko sta na zaslišanju v DZ govorila o ozadju aretacije domnevnih ruskih vohunov. Primer je bil označen s stopnjo tajnosti, a Bobnar in Lindav pred tem pristojnih institucij nista zaprosila za odvezo molčečnosti. Kot je nedavno pojasnila Sova, take zahteve ni podala niti navedena komisija. Zahtevo za razrešitev dolžnosti varovanja tajnih podatkov za Lindava, ki se nanaša na sodelovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, uprave kriminalistične policije in Generalne policijske uprave s Sovo pri izvedbi aretacije domnevnih ruskih vohunov, je komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) 6. novembra naslovil na generalnega direktorja policije Senada Jušića. Ta je zaprosilo odstopil Sovi, a je agencija odločila, da se Lindava zaradi kazenskega postopka, ki trenutno poteka, ne razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatkov.

Nekdanja ministrica vztraja, da za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ni potrebovala nikakršne odveze molčečnosti, ter hkrati zavrača vsakršne očitke in špekulacije v zvezi s tem, ki krožijo po medijskem prostoru, je v odzivu zapisal njen odvetnik Luka Švab. Poudaril je, da je Bobnar pri svojem pričanju ravnala z vso potrebno skrbnostjo in skladno z zakonodajo. Izpostavil je tudi 6. člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.

»Podane prijave glede nepravilnosti in nedopustnih ravnanj oseb na najvišjih funkcijah v državi v za to predpisanih postopkih pred pristojnimi institucijami, ki so eden temeljev demokratične države, pa že po sami naravi stvari ne morejo škoditi interesom države ali ogrožati nacionalne varnosti, temveč prav nasprotno - so namenjene zaščiti načela vladavine prava, za kar se zavzemamo,« je zapisal Švab.

Bobnar naj bi namreč na zaprtem delu seje preiskovalne komisije dejala, da je v času, ko je še bila ministrica, dobila tudi informacijo, da naj bi se premier Robert Golob osebno zavzel za preložitev aretacije ruskih vohunov. Trdila naj bi, da je za to informacijo izvedela od Lindava.

Na Sovi so te navedbe zavrnili kot neresnične. Direktor Sove Joško Kadivnik je Knovsu 9. novembra predstavil več operativno-taktičnih razlogov za določitev možnih datumov izvedbe aktivnosti, od katerih nekateri temeljijo tudi na odredbah za uporabo posebnih oblik pridobivanja podatkov. Sova pa naj bi predlagala izvedbo aktivnosti šele 5. decembra tudi zaradi možnosti povračilnih ukrepov Rusije. Dan pred tem, 4. decembra, je namreč v Sloveniji potekal drugi krog lokalnih volitev. Sova je pojasnila tudi, da so takoj po prijetju ruskih vohunov 5. decembra o vseh podrobnih ugotovitvah v zadevi in možnih posledičnih tveganjih pisno obvestili zakonsko določene prejemnike informacij agencije, med njimi predsednika vlade, Knovs in tudi tedanjo notranjo ministrico Bobnar. Po neuradnih informacijah STA je bil datum preiskave tudi usklajen z vsemi organi, ki so sodelovali pri njej, torej tudi s tožilstvom in policijo.

»Gre za poskus diskreditacije«

Kot je še dodal Švab, z morebitno kazensko ovadbo niso seznanjeni, bodo pa v nadaljnjih postopkih »brez težav pojasnili in pred pristojnimi državnimi organi ovrgli vse neutemeljene očitke«. Ob tem je še poudaril, da kriva ovadba predstavlja kaznivo dejanje. Zagovornik Tatjane Bobnar še ocenjuje, da gre za poskus njene diskreditacije in odvračanje pozornosti od nepravilnosti in kršitev zakonodaje, o katerih je javno spregovorila.

Da so navedbe zavajajoče in namenjene zgolj škodovanju in diskreditaciji Lindava, ocenjuje tudi Lindavov zagovornik Gregor Verbajs. Kot je zapisal v odzivu, vsebina, o kateri je Lindav govoril na zaprtem delu seje parlamentarne komisije, ne more biti označena s stopnjo tajnosti, zato tudi ni potreboval odveze molčečnosti. Tudi on je opozoril na 6. člen zakona o tajnih podatkih. »V skladu z določili zakona o kazenskem postopku, ki velja tudi za zaslišanje prič pred parlamentarno preiskovalno komisijo, je priča dolžna govoriti resnico, in ne sme ničesar zamolčati, krivo pričanje pa predstavlja kaznivo dejanje,« je še navedel Verbajs.

»Moja stranka je kljub zavedanju, da ne operira s tajnimi podatki, z vso skrbnostjo do konkretnega primera od predsednika preiskovalne komisije zahtevala zaprtje seje za javnost, ki tako s strani moje stranke ni bila seznanjena z nobenim delom vsebine zaslišanja na zaprti seji,« je Verbajs zapisal v odzivu. Po njegovih navedbah so kljub temu nekateri mediji takoj po zaslišanju že razpolagali z vsebino zaprtega dela seje, kar pa da je bistveno bolj zaskrbljujoče.

Tudi Lindavov odvetnik z domnevno vloženo ovadbo ni seznanjen. Če pa informacija drži, gre po njegovih besedah brez dvoma za krivo ovadbo.