»Imate kmetijo v gorskem območju in načrtujete novo mehanizacijo, boljši pašnik, lastno energijo ali sodobno lopo za stroje? Zdaj je pravi trenutek!« je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) na družbenih omrežjih zapisalo konec lanskega marca, ko je objavilo javni razpis za pridobitev nepovratnega denarja, namenjenega razvoju hribovskih in gorskih kmetij. Toda kaže, da so na MKGP povpraševanje po tovrstnih naložbah močno podcenili, kajti za razpis so namenili sedem milijonov evrov, 226 vlagateljev pa je skupno zaprosilo za skoraj dvajset milijonov evrov nepovratnih sredstev. Naložbeni denar bo dobilo zgolj 64 prosilcev, enajst vlog vsebinsko ni ustrezalo razpisu, eno je vlagatelj naknadno umaknil, za kar 150 vlog oziroma za sedemdeset odstotkov vseh, ki so ustrezale razpisnim pogojem, pa je denarja zmanjkalo.
Terjajo še en razpis
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je MKGP pozvala, naj objavijo še en tak razpis, denar zanj naj zagotovijo s prerazporeditvijo, pri točkovanju pa izenačijo konvencionalne kmete z ekološkimi, kajti slednji so imeli tokrat izdatno prednost. Ministrstvo smo včeraj vprašali, ali bodo sledili zborničnemu pozivu, če da, kdaj bodo objavili še en razpis in koliko denarja bodo zagotovili zanj. Zanimalo nas je tudi, ali jih je velik odziv presenetil in čemu ga pripisujejo. Ostali smo brez odgovorov.
Enako očitno velja za kmete. »Čeprav se o razpisu v javnosti veliko govori, ni kmetijska ministrica Mateja Čalušić odgovorila na skoraj nobeno vprašanje v zvezi z njim. Želim, da bo znala pojasniti podrobnosti, sicer bomo zahtevali razveljavitev razpisa,« je po poročanju Slovenske tiskovne agencije na včerajšnji novinarski konferenci napovedal hribovski kmet Janez Beja, ki je tudi predsednik Kmečke zveze pri Novi Sloveniji. Razdelitev denarja gorskim kmetijam je označil za nepravično, nepošteno in polno ugank. Takojšnja objava novega javnega razpisa za naložbe gorskih in hribovskih kmetij naj bi bila ena od šestnajstih stavkovnih zahtev, ki jih nameravajo nevladne organizacije s področja kmetijstva nasloviti na vlado, preden naj bi se (predvidoma 2. februarja) kmetje znova s traktorji protestno zapeljali po ulicah slovenskih mest. Po vsej državi so ga nazadnje izpeljali 24. marca 2023.
Je stavkovne zahteve spisal Jože Podgoršek?
Kmečke proteste je v preteklosti običajno organiziral Sindikat kmetov Slovenije, tokrat pa je gonilna sila lani ustanovljeno Združenje slovenske kmečke iniciative (v nadaljevanju Kmečka iniciativa – KI). Njen predsednik Boštjan Slemenšek je predstavnike kmečkega sindikata, kmetijske zbornice, zadružne in čebelarske zveze, hribovskih in gorskih kmetij, hmeljarjev, mladih kmetov, rejcev drobnice … pozval, naj se najkasneje do danes podpišejo pod osnutek šestnajstih protestnih zahtev. Po naših informacijah naj bi bil njihov ključni pisec predsednik kmetijske zbornice Jože Podgoršek, ki je tudi predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje pri SDS. Zahteve, če bodo dobile podporo kmečkih nevladnih organizacij, nameravajo poslati vladi kot zadnje opozorilo pred načrtovanim vseslovenskim kmečkim puntom.
»Stanje v kmetijstvu je nevzdržno. Vlada s svojimi enostranskimi potezami in ignoriranjem stroke sistematično uničuje slovenskega kmeta. Še posebej nedopustno pa je, da grobo krši podpisani dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev slovenskih kmetov z dne 18. marca 2024 (zaradi tega dogovora so kmetje odpovedali protestni shod, ki naj bi bil dan kasneje, op. p.), s čimer je popolnoma izigrala zaupanje kmetov. Socialni dialog je izčrpan, zato je čas, da nastopimo enotno in odločno,« je predstavnike nevladnih organizacij s področja kmetijstva pozval Slemenšek.
Rejci: Država naj plača tudi stroške cepljenja
»Pristojna ministrstva brez sodelovanja z nami pripravljajo zakonodajne akte, strateške dokumente in prostorske načrte, ki pomembno vplivajo na možnost kmetovanja in poslabšujejo stanje na slovenskih kmetijah,« med drugim izhaja iz osnutka šestnajstih protestnih zahtev. Njihovi avtorji terjajo, da država rejcem goved in drobnice plača tudi stroške cepljenja proti bolezni modrikastega jezika, ne le nakup cepiva. Nadalje zahtevajo, da rejcem omogoči, da do sedem dni stare pujske še naprej sami kastrirajo in da »kavč kmetom«, to je lastnikom kmetijskih zemljišč, ki na njih ne kmetujejo, ampak jih dajejo v zakup, pripadajoče subvencije pa sami poberejo, to v prihodnje onemogoči …
Predstavniki kmetov pričakujejo, da jih bodo nemudoma sprejeli na pogovor premier Robert Golob, kmetijska ministrica Mateja Čalušić, minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter finančni minister Klemen Boštjančič. Če jih ne bodo, naj bi stekle priprave na februarski vseslovenski kmečki punt, ki naj bi se zgodil poldrugi mesec pred parlamentarnimi volitvami, zato ni nobenega dvoma, da bi ga želela politično kar najbolje unovčiti predvsem Janševa SDS, ki je tudi naročnica televizijskih oglasov, v katerih izpostavlja propadanje slovenskih kmetij.