Poslanci ta teden začenjajo obravnavo predlaganih sprememb gradbenega zakona, že v četrtek pa bodo o njem odločali na izredni seji. Mudi se jim zaradi nekaterih rešitev, ki obetajo hitrejše in enostavnejše postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Predlog novele, ki so jo pripravili na ministrstvu za naravne vire in prostor, med drugim namreč določa enotni 30-dnevni rok za izdajo projektnih pogojev in mnenj ter uvaja fikcijo izdanega mnenja v primeru molka organa. Investitorji naj bi tako hitreje prišli do dovoljenj. Toda predlagana novela vsebuje tudi za strokovno javnost sporni člen v zvezi z domnevo izdanega gradbenega dovoljenja. Do zdaj je veljalo, da se za objekte, zgrajene pred letom 1967, domneva, da imajo pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje, tudi če gre za nedovoljene gradnje. Ta letnica je bila izbrana zato, ker je bil takrat sprejet zakon, ki je jasno uvedel obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja za večino gradenj na način, kot ga poznamo še danes. S predlagano novelo je predviden premik letnice z leta 1967 na leto 1995. Na ministrstvu so pojasnili, da je bila letnica 1995 določena zato, ker so se takrat pristojnosti za izdajo dovoljenj prenesle z občin na državo (upravne enote), zato država nima popolnih arhivov za objekte, zgrajene pred tem letom, in torej ne more z gotovostjo ugotoviti, ali imajo izdana dovoljenja ali ne.
Legalizacija najbolj nevarnega fonda
V Inženirski zbornici Slovenije opozarjajo, da bo to omogočilo pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja tudi za tiste objekte, pri graditvi katerih se ni spoštovalo zakona, v veliki večini primerov pa tudi ne tehničnih predpisov. Kot ocenjujejo, gre za najbolj nevaren stavbni fond v državi. »Legalizacija takih objektov bo imela srednje- in dolgoročno zelo pomemben negativni vpliv na varnost grajenega okolja.« Z dvigom letnice, ki vodi v nekritično dovoljevanje nelegalnih oziroma neskladnih objektov brez preverbe oziroma zagotovitve njihove varnosti, bodo torej vsi nelegalni in neskladni objekti izpred tega obdobja postali avtomatsko legalni, tudi tisti, ki so dejansko skrajno nevarni z različnih vidikov (potres, požar, poplava, močan veter, plaz, kritično temeljenje, nevarnost pred udarom strele, nevarnost električnega udara zaradi nestrokovno izvedenih instalacij …).
Sporočilo »zgradi nelegalno in počakaj«?
»Odpustki črnograditeljem so v skoraj vsaki novi različici gradbene zakonodaje velika spodbuda, da se še naprej gradi mimo predpisov, saj je jasno, da se takih objektov nikoli ne ruši ali drugače učinkovito sankcionira, pač pa je treba samo počakati, da prej ali slej postanejo legalni. Ne samo legalni, celo gradbeno in uporabno dovoljenje dobijo,« svarijo pred napačnim sporočilom. Poleg tega je precej verjetno, da bo v primeru poškodb pri naravnih nesrečah na takšnih objektih na pomoč priskočila država, in sicer z davkoplačevalskim denarjem vseh državljanov, tudi tistih, ki so gradili v skladu z zakonom. »To ne daje velikega upanja, da bi se problematika nelegalnih in posledično nevarnih gradenj uredila vsaj v prihodnje.«
Reševanje vrzeli v evidencah
Na ministrstvu se branijo, da novela ne uvaja novih možnosti legalizacije, temveč le ureja vprašanje pravnega statusa objektov, zgrajenih pred letom 1995, za katere država nima popolnih evidenc o izdanih dovoljenjih. Novela po njihovem tolmačenju odpravlja vrzel v evidencah, torej »rešuje vprašanja iz preteklosti in nikakor ne spodbuja nedovoljene gradnje«. Pri tem izpostavljajo, da je pogoj za domnevo, da za objekte ni izrečen pravnomočni inšpekcijski ukrep odstranitve objekta ali ukrep v zvezi z nevarnim objektom, »s čimer se lahko upravičeno domneva, da ne gre za objekt, ki bi bil v nasprotju z javnim interesom«. Toda po opozorilih inženirske zbornice to še zdaleč ne pomeni, da je objekt varen, pač pa le, da inšpekcija tega (še) ni zaznala. Neučinkovitemu boju proti črnim gradnjam sicer botruje tudi veliko pomanjkanje inšpektorjev.
Kupec ali najemnik bo zaveden
V zbornici opozarjajo, da bo po morebitni amnestiji povprečen laik, ki bo kupoval ali najemal objekte, lahko zaveden, saj ne bo zaznal razlike med objekti, ki so bili grajeni strokovno in varno, ter drugimi, posledično pa tudi ne potrebe, da se kar koli uredi. Neustrezno stanje se bo tako lahko le še poslabševalo. Na nepremičninskem trgu pa se tudi cena enih in drugih ne bo razlikovala.
Zaradi izrednega tveganja za izgubo človeških življenj in velike gospodarske škode v prihodnosti v zbornici predlagajo, da se takšen predlog zavrne ali da se vsaj domneva izdanega dovoljenja pogojuje z ustrezno ureditvijo varnosti takih objektov. Oziroma da se alternativno v zemljiško knjigo zapiše, da varnost tako legaliziranih objektov ni zagotovljena, takšno opozorilo pa bi moralo biti tudi obvezna sestavina prihodnjih kupoprodajnih in najemnih pogodb ter pogodb o zaposlitvah, če se nanašajo na delovna mesta v takih objektih.
Na ministrstvu v zvezi z varnostjo izpostavljajo določilo novele, da je za izdajo odločbe o domnevi (katere pridobitev pa za lastnika ni nujna, saj bo domneva veljala že po zakonu) obvezno predložiti dokumentacijo s strokovno izjavo, ki potrjuje dejansko stanje objekta in njegovo sposobnost za uporabo.
