Težave, ki jih pri iskanju novega osebnega zdravnika izkušajo odrasli prebivalci, so se začele širiti tudi v zdravstveno oskrbo otrok. »Zdravniki odhajajo v pokoj, novih pa ni,« ugotavlja direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik. V tem zdravstvenem domu bi trenutno na primer potrebovali štiri dodatne pediatre, poleti pa se obeta ena zaposlitev v tej stroki. Letos sta se že upokojili dve pediatrinji.

Napake minulih desetletij

Završnik ne skriva, da bo opredeljevanje otrok pri pediatrih v takih razmerah vse težje zagotavljati. Obenem primanjkuje časa za preventivo. Sistematski pregledi otrok so danes obsežnejši in zahtevnejši kot pred leti, a za to pediatri nimajo na voljo dodatnih minut.

Razlogov za težavne kadrovske razmere je sicer več, dodaja Završnik. Specializacija iz pediatrije je za mlade zdravnike z drugih koncev države na primer naporna že zato, ker morajo velik del opraviti v Ljubljani. Hkrati je bilo v preteklosti neenakomerno razpisovanje teh specializacij, tako da je njihovo število med leti močno nihalo. Ne nazadnje se zastavljajo tudi vprašanja o smotrnosti sedanje organizacije. Na avstrijskem Štajerskem sta ob dveh milijonih prebivalcev dva pediatrična bolnišnična oddelka, je ponazoril Završnik, v Sloveniji pa jih deluje 12. Razmisliti bi bilo treba tudi o usmerjanju nekaterih specialističnih pregledov v osnovno zdravstvo, s čimer bi otrokom prihranili marsikatero bivanje v bolnišnici, ocenjuje sogovornik. Na drugi strani je po njegovem pomembno ohraniti sedanjo vlogo pediatrov v osnovnem zdravstvu. Ta ni samoumevna: v številnih državah so otrokom ob prvem stiku na voljo le splošni zdravniki.

V Zdravstvenem domu Kranj težav pri opredeljevanju novorojenčkov pri pediatrih ni, se pa pojavljajo pri opredeljevanju mladostnikov, ko dosežejo starost 19 let. Ker ima pediater licenco le za zdravljenje otrok do omenjene starosti, se morajo mladostniki prepisati k družinskim zdravnikom, ki pa pacientov na novo trenutno ne sprejemajo. Polnoletne mladostnike brez osebnega zdravnika tako napotijo v nedavno odprto nadomestno družinsko ambulanto. Odprta je dvakrat tedensko in je namenjena pacientom ZD Kranj, ki so ostali brez zdravnika.

»Ves čas iščemo zdravnike«

»Trenutno iščemo pediatra za zaposlitev na pediatriji in pediatra za razvojno ambulanto. Letos se je zaposlila pediatrinja v šolskem dispanzerju. Poleg tega ne dobimo nadomeščanja za pediatrinjo, ki je na porodniškem dopustu, in jo pomagamo nadomeščati vse pediatrinje v otroškem dispanzerju, dvakrat tedensko pa nam v posvetovalnici pomaga upokojena pediatrinja,« je pojasnila Alenka Paternoster - Zadravec, vodja dispanzerja za otroke v kranjskem zdravstvenem domu. Sicer pa se je letos upokojila tamkajšnja specialistka šolske medicine, eno specialistko pa upokojitev še čaka. »Ves čas iščemo zdravnike in se z njimi dogovarjamo za zaposlitev, čeprav to žal pomeni pomanjkanje drugje,« je pristavila direktorica ZD Kranj Lili Gantar Žura.

Razmere v pediatriji se sicer razlikujejo od ustanove do ustanove. V celjskem zdravstvenem domu so prebivalci v tem smislu dobro preskrbljeni. »Letos odhaja v pokoj ena pediatrinja, a smo namesto nje že zaposlili mlado zdravnico. Naslednjo upokojitev pričakujemo šele čez pet let in potem še eno leta 2030. Imamo tudi tri mlade specializantke,« so nam sporočili.

Spomnimo, da je na letošnjem prvem razpisu za zdravniške specializacije ostala prazna kar polovica od dvajsetih mest za pediatrijo. Na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer te razpise objavljajo, so seznanjeni s težavami pri opredeljevanju pacientov na posameznih manjših območjih. Nimajo pa informacij, da bi se pojavljale v vsej državi. Po njihovi oceni bo sicer ključni izziv v pediatriji prineslo upokojevanje večjega števila zdravnikov v naslednjih desetih letih.