Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je imela konec lanskega leta 111.617 članov, od tega 109.987 fizičnih in 1630 pravnih oseb. Članstvo v njej je obvezno. Poslanca Svobode in SD Robert Janev in Jonas Žnidaršič sta ga želela z vloženo zakonsko novelo pretvoriti v prostovoljno. A kaže, da jima to ne bo uspelo, kajti po opravljeni splošni razpravi so se poslanci Nove Slovenije pri glasovanju o primernosti predlaganega zakona vzdržali, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, pa so glasovali poslanci SDS, Levice, Demokratov in celo Socialnih demokratov (SD), čeprav je eden od dveh predlagateljev zakona njihov član. Še več, Jonasa Žnidaršiča ni bilo v sejni dvorani državnega zbora niti med splošno razpravo o njegovem zakonu niti med glasovanjem o tem, ali je sploh primeren za nadaljnjo obravnavo.
Lahkotno pripravljena zakonska novela
»Predlog zakona za KGZS je nesprejemljiv, saj zelo lahkotno, brez poglobljene analize in razmisleka ukinja obvezno članstvo ter s tem sistem javnopravne zbornice spreminja v zasebnopravni,« se je na predlagani zakon odzvalo vodstvo zbornice. Njen predsednik Jože Podgoršek je včeraj za Dnevnik dejal, da se zavedajo, da so, kar zadeva članstvo, potrebne določene spremembe, nikakor pa ne podpira ukinitve obveznega članstva.
»Naša želja je, da ostanemo pri okoli 55.000 obveznih članih, kolikor jih oddaja subvencijske zahtevke, in dodatno pri približno 30.000 lastnikih gozdov. V tem primeru bi odpadli tisti, ki plačujejo pavšalni znesek članarine, to je 8,35 evra na leto, bi pa zbornica z okoli 85.000 obveznimi člani ohranila reprezentativnost. Še naprej bi zastopala vse panoge in izvajala vse naloge iz 4. člena veljavnega zakona o KGZS,« je dejal Podgoršek. Predlagatelja sta v osnutek novele tega zakona zapisala, da bo članstvo v zbornici poslej prostovoljno, nista pa odprla 4. člena, ki opredeljuje naloge zbornice. Če bi bilo članstvo prostovoljno, zbornica tega člena ne bi mogla izvajati, saj bi ji naloge odrejali tisti, ki bi se vanjo vključili prostovoljno. Teh pa po prepričanju poznavalcev ne bi bilo niti tisoč.
Se obeta kompromis?
Včeraj so o poslanski noveli zakona o KGZS razpravljali člani komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri državnem svetu in se soglasno izrekli proti njej. To nakazuje, da bi državni svet na ta zakon, če bi ga poslanci potrdili z navadno večino, skoraj zagotovo vložil veto in bi pri ponovnem odločanju v državnem zboru padel. Svoboda ima namreč sama 39 glasov, za ponovno potrditev zakona pa bi jih potrebovala 46. Po naših informacijah je zato največja koalicijska stranka, da bi rešila slabo napisani zakon, pripravljena skleniti kompromis. Odrekla naj bi se načrtom o ukinitvi obveznega članstva v KGZS, bi pa zato število obveznih članov oklestili.
Toda s takšno rešitvijo zagotovo ne bi bili zadovoljni v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, kajti če bodo prag za obvezno članstvo dvignili le za toliko, da bodo izločili okoli 33.000 članov, ki plačujejo pavšalni znesek članarine, bodo v KGZS še naprej obvezno včlanjena vsa kmetijska podjetja, prav tako verske organizacije, ki od te institucije nimajo domala nič.
Kaj pa kmetijska podjetja?
Predsednica živilske zbornice Tatjana Zagorc je v začetku marca poslanskim skupinam posredovala svoj predlog novele zakona o kmetijski zbornici (napisan je neprimerno bolj kakovostno od tistega, ki sta ga vložila poslanca Janev in Žnidaršič), s katero bi odpravila obvezno članstvo zgolj pravnih oseb v njej. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije prostovoljno združuje pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno gospodarsko dejavnostjo v kmetijstvu, živilstvu ali verigi preskrbe s hrano. Številne med njimi so tudi (obvezne) članice KGZS. Zagorčeva meni, da je to nepotrebno podvajanje, zato bi njena zbornica obvezno članstvo pravnih oseb v KGZS z začetkom leta 2026 odpravila. Poslanske skupine je pozvala, naj posvojijo ta zakon, poziv pa je utemeljila z navedbo, da se KGZS pri svojem delovanju osredotoča predvsem na problematiko malega kmeta, torej fizičnih oseb, interese pravnih oseb pa zapostavlja.
Toda zakonski predlog živilske zbornice je ostal v predalu. Sledil mu je poslanski zakon, ki bi obvezno članstvo odpravil za vse, tudi za fizične osebe, ne le za kmetijska podjetja. Toda če ga bodo skušali z amandmaji popraviti tako, da bi namesto odprave obveznega članstva dvignili prag zanj, kmetijskih podjetij obveznega članstva najverjetneje ne bodo mogli odrešiti, saj členi, ki bi to omogočili, niso odprti. Če bi torej hoteli iz KGZS izločiti tudi kmetijska podjetja, bi morali predlog poslanske novele zakona o kmetijski zbornici zavrniti in ga napisati na novo.
