Levica koalicijskim kolegom svetuje, naj državljane poprosijo za mnenje o napovedanem povečanju obrambnih izdatkov na tri odstotke bruto domačega proizvoda v naslednjih petih letih. Referendumsko vprašanje, ki ga predlagajo v stranki, bi se glasilo: »Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP na leto, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?« Za uspeh predlagateljev je potrebna podpora večine prisotnih poslancev. Čeprav je ob vložitvi pobude kazalo, da predlog nima možnosti potrditve, utegne biti današnje glasovanje o predlogu še zelo zanimivo. Da so za referendum, so namreč napovedali v koalicijski SD, v SDS pa za zdaj ne povedo, kako bodo ravnali.
Preštevanje glasov do zadnjega
Prav glasovi največje opozicijske stranke utegnejo biti odločilni, neuradno so se namreč pojavile špekulacije, da utegnejo Janševi podpreti predlog. Ob našem preverjanju nam uradno tega v stranki niso ne potrdili ne zanikali. Za potrditev referenduma je morebitna podpora SDS zelo pomembna, ni pa to še dovolj. SD in Levica skupaj premoreta enajst glasov, z nepovezanima poslancema Mojco Šetinc Pašek in Miho Kordišem pa 13. Našteti naj bi bili po naših informacijah danes vsi prisotni na glasovanju. Če k tem glasovom ob predpostavki polne prisotnosti in odločitve o podpori predlogu prištejemo še 24 glasov SDS, je jasno, da imajo v Gibanju Svoboda, ki nasprotuje referendumu, z 39 glasovi na papirju še naprej dovolj glasov za zavrnitev predloga. Neuradno je sicer v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda pod vprašajem glasovanje dveh poslancev, ki bi utegnila pritisniti za.
Iz poslanske skupine Logarjevih Demokratov, kjer premorejo tri glasove, pa so nam sporočili, da referenduma ne podpirajo. V NSi medtem menijo, da je Slovenija priča »festivalu sprenevedanja« tako koalicije kot predsednika vlade. Tako so po besedah strankinega poslanca Janeza Žaklja vedno bolj prepričani, da v tej zgodbi ne bodo sodelovali, pač pa stopili ob stran, da se koalicija sama odloči, kako bo ravnala. Na mizi sta bodisi obstrukcija bodisi vzdržanje glasovanja. Kakor koli obrnemo, je torej nemogoče napovedati izid. Ob tem je treba poudariti, da izid posvetovalnega referenduma za državni zbor ni zavezujoč. Politična higiena seveda veli, da poslanci nekaj dajo na voljo tistih, ki jim podeljujejo mandate, a obveza je v tem primeru v nasprotju z zakonodajnim referendumom »le« politične narave.
Poslance čaka še ena pobuda
V SDS so sicer pred glasovanjem o predlogu Levice za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov premierja Roberta Goloba v luči koalicijske neenotnosti pozivali, naj na to glasovanje veže zaupnico vladi. Premier je na to politično puščico odgovoril, da Janševi tega filma ne bodo videli. Vodja poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič pa jim je oponesla, da »SDS ni jasno, da je ta koalicija bistveno drugačna od njih«. Kot je dejala, v tej koaliciji namreč ne delujejo po avtokratskem modelu, ampak se pogovarjajo, dogovarjajo, a imajo precejkrat tudi različna stališča. Poslance sicer po obravnavi predloga Levice čaka še ena referendumska pobuda, in sicer nekdanjega poslanca Levice Mihe Kordiša, ki predlaga, da bi državljane vprašali: »Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?«
V stranki Mi, socialisti, ki jo ustanavlja Kordiš, so zbrali 5000 podpisov v podporo temu predlogu. Podpisov po zakonu ne potrebujejo, a želijo s tem podkrepiti lastni predlog. Iz Kordiševega tabora ob tem opozarjajo na neustreznost referendumskega vprašanja, ki ga predlaga Levica, saj da so potencialni odgovori nanj nejasni oziroma niso enoznačni. »Vprašanje ne omogoča, da se državljani upremo nadaljnji militarizaciji. V primeru, da bi na voliščih obkrožili 'za', bi se zavezali k dvigu vojaškega proračuna na 2,1 milijarde, kar znese okoli 12 odstotkov državnega proračuna oziroma trikrat več kot v začetku mandata. V primeru, da bi obkrožili 'proti', pa bi se še vedno podpisali pod dvig vojaškega proračuna na 'le' dve milijardi, morda pa kar na tri ali štiri milijarde. In to tudi, če se z orožarjenjem za Nato sploh ne strinjamo,« so zapisali. Ob tem so SD in Levico povabili k podpori njihovemu predlogu.
