Tik preden so začeli poslanci tehtati o interventni zakonodaji, je jeseniška bolnišnica opozorila na skrb zbujajoče razmere pri zdravljenju pacientov. Zaradi pomanjkanja zaposlenih so trenutno v celoti ali delno zaprti kar štirje trakti tamkajšnjih služb. Med njimi sta na primer kardiološki oddelek in eden od oddelkov tamkajšnje pediatrije. Pri tem pa je vse več bolnikov s covidom-19, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje. V jeseniški bolnišnici vztrajajo, da za paciente s pozitivnim testom ne morejo odpreti dodatnega oddelka.
Pasti kratkoročnih ukrepov
»Nujno je, da se pristojni že danes dogovorijo, na kakšen način bodo okrepili zdravstvo na sekundarni ravni in na kakšen način bodo ustrezno ovrednotili plačilo zaposlenih, ki zagotavljajo oskrbo 24 ur na dan vse dni v letu,« so zapisali v SB Jesenice. Medtem se vrstijo opozorila, da bi se lahko težave bolnišnic s pomanjkanjem osebja v kratkem še zaostrile. V osnovno zdravstvo, ki ga nameravajo na ministrstvu za zdravje z interventno zakonodajo kadrovsko okrepiti, so zdravstveni delavci že doslej prihajali iz bolnišničnega okolja. V tem delu javnega sistema je negovalnega osebja že danes premalo, je na seji državnozborskega odbora za zdravstvo spomnila Miriam Komac iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Na tveganje dodatnega odhajanja zaposlenih z bolnišničnih oddelkov je poslance včeraj opozorila tudi generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar.
V ozadju teh pomislekov niso le dodatna delovna mesta v ambulantah, ki jih v osnovnem zdravstvu prinaša predlagana interventna zakonodaja. Zakonski predlog je selektiven tudi pri dodatkih, ki jih usmerja le v osnovno zdravstvo in bistveno presegajo dosedanje spodbude. Do 2000 evrov je predvidenih na račun obremenitev, do 500 evrov pa za delo na manj razvitih območjih. Po kakšnih kriterijih bodo te dodatke v zdravstvu delili, iz zakona še ni razvidno.
Brez bistvenih popravkov
Na pripombe državnozborske zakonodajno-pravne službe, ki je izpostavila številne nejasnosti in poseganje v temeljno zdravstveno zakonodajo, so se v Svobodi in SD odzvali z vrsto dopolnil. Pri čemer pa v ukrepe, na katere je letelo največ kritik, vsebinsko niso bistveno posegali. Do predloga, ki v krajšanje čakalnih dob sočasno vključuje javne zavode in koncesionarje, je še vedno kritična Levica. Bojijo se, da bodo zaposleni še pogosteje kot doslej odhajali iz javnih zavodov. Na vrhu prioritet bi morala biti krepitev javnih bolnišnic in zdravstvenih domov, je poudaril poslanec Levice Miha Kordiš. Bolnišnice oskrbijo slehernega pacienta, je ugotavljal, zasebniki pa, tudi če imajo koncesijo, delajo z motivacijo profita.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ocenil, da tovrstne razprave vodijo v katastrofo v zdravstvenem sistemu. Skliceval se je tudi na varovalke v interventni zakonodaji, ki jo bo danes obravnaval državni zbor. Sicer pa so v javnem zdravstvu tako javni zavodi kot zasebniki s koncesijo, je poudarjal. Jasno je opisano, kako se kdo vključuje v skrajševanje čakalnih dob, je zatrdil Bešič Loredan, kar velja tudi za zasebnike brez koncesije. Koalicijska pogodba je sicer predvidela, da bodo zdravljenja razdelili kaskadno in da bodo prvi na vrsti javni zavodi.
