Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je v celoti nepravilen, pisna odločba, s katero je inšpektorica odpravila ustno odločbo o odvzemu goved rejcu Rudiju Možganu iz okolice Krškega, pa nezakonita. To je pritožbenemu organu, ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), pred mesecem dni sporočil pravni zastopnik rejca Rudija Možgana Franci Matoz in mu predlagal, naj izpodbijano odločbo odpravi. Ministrstvo je pritožniku ugodilo, odločbo o odvzemu živali je odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje novomeškemu območnemu uradu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava). Toda tega primera ne bo več vodila veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic, saj so ji ga zaradi hujših kršitev pravil upravnega postopka odvzeli in ga prepustili v reševanje enemu od njenih novomeških kolegov.
Osem policistov ni moglo ukrotiti »nadlegovalcev«?
Tako kot že poprej upravni inšpektor in verifikacijska komisija uprave za varno hrano je tudi drugostopenjski pritožbeni organ, to je ministrstvo, v primeru Možgan ugotovil bistvene kršitve pravil postopka. MKGP je poudarilo, da inšpektorica zapisnika ni pisala med opravljanjem inšpekcijskega nadzora, kot bi morala, ampak ga je dokončala šele 20. novembra v pisarni. Izdala je neustrezno ustno odločbo o odvzemu, ki jo je s kasneje izdano pisno odločbo za nameček še odpravila, česar ne bi smela narediti.
Iz zapisnika, ki ga je inšpektorica dokončala šest dni po odvzemu živali in sedem dni po prvem obisku kmetije, tudi ni jasno razviden potek opravljenega nadzora na posamezni dan … Izgovora inšpektorice, da zapisnika ni mogla dokončati na kraju samem tudi zaradi groženj rejca in nadlegovanja njegovih družinskih članov, pravniki MKGP niso kupili. Poudarili so, da so inšpektorico na njeno zaprosilo pri odvzemu živali spremljali policisti (po naših informacijah jih je bilo osem), ki so bili tam prav zato, da bi omogočili nemoteno opravljanje inšpekcijskega postopka. Ministrstvo je v svoji odločbi tudi zapisalo, da bi se lahko inšpektorica za odvzem živali bolje organizirala, in sicer tako, da bi denimo za pomoč prosila še kakšnega inšpektorja. To namreč njeni kolegi pri tako zahtevnih odvzemih živali, kakršen je bil ta, praviloma vedno naredijo.
»Inšpektorica je delala na pamet in laično«
MKGP je tudi ugotovilo, da inšpektorica v zadevi Možgan ni popolno ugotovila dejanskega stanja. To še zlasti velja za identifikacijo živali. Ker je odvzete živali oddala štirim kupcem, bo moral inšpektor, ki bo v nadaljevanju vodil to zadevo, v ponovnem postopku med drugim z gotovostjo ugotoviti identifikacijo živali in njihovo zdravstveno stanje na dan odvzema, torej na dan 14. november.
Vida Čadonič Špelič, nekdanja veterinarska inšpektorica in dolgoletna direktorica uprave za varno hrano (prej veterinarske uprave), meni, da poldrugi mesec kasneje dejanskega stanja na dan odvzema ne bo mogoče ugotoviti. »Velika verjetnost je, da bodo morali živali vrniti. To pomeni, da bo kmet, ki zanje ni najbolje skrbel, ostal nekaznovan, so pa z odvzemom nastali veliki in nepotrebni stroški. Inšpektorica od samega začetka ni upoštevala pravil inšpekcijskega nadzora. To velja tako za pisanje zapisnika kot tudi za opis dejanskega stanja. Ni upoštevala niti predpisov s področja identifikacije in registracije živali, odvzema pa ni z ničimer obrazložila. Delala je na pamet, laično in škodljivo, kar je za javno uslužbenko s posebnimi pooblastili neverjetno. Takšen inšpektor nikoli več ne bi smel voditi nobenega postopka,« meni Vida Čadonič Špelič.
