Iz nedavno objavljenih poročil zastopnikov pacientovih pravic je razviden razkorak med uradno in dejansko dostopnostjo zdravstva. V nekaterih primerih so v ozadju širše sistemske težave, a se bolniki v škripcih znajdejo tudi zaradi vprašljivih podatkov, na primer pri čakalnih dobah. Področje čakalnih seznamov je še vedno dokaj neurejeno in neusklajeno na vseh nivojih, je na primer opozorila mariborska zastopnica pacientovih pravic Vlasta Cafnik. »Nujno bi bilo treba vse čakalne sezname v Sloveniji prečesati in izdelati listo dejansko čakajočih po nujnosti zdravstvene obravnave,« je izpostavila v nedavno objavljenem poročilu za lansko leto. Pacienti se na primer velikokrat pritožijo nad nerealnimi čakalnimi dobami, ki jih najdejo na portalu zVem, je povzela.
Primorani v obiske urgence
Kranjski zastopnik Avgust Rebič je izpostavil pomanjkanje zmogljivosti za starejše bolnike, ki potrebujejo zdravstveno nego in oskrbo po odpustu iz bolnišnice. »Iz bolnišnic so bili odpuščeni, ko je bilo zdravljenje zaključeno, v negovalnih bolnišnicah oziroma na negovalnih oddelkih pa ni bilo prostora zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra,« je opozoril. Po njegovih besedah je treba sistemsko ukrepati in povečati število mest v negovalnih bolnišnicah ali na oddelkih. Kadrovsko stisko je treba sistemsko rešiti z boljšim nagrajevanjem zdravstvenega in negovalnega kadra, kar s prenovo plačnega sistema v javnem sektorju očitno ni bilo storjeno, opaža zastopnik.
Pacientom iz javnega zdravstvenega zavoda pogosto »svetujejo«, naj opravijo pregled samoplačniško, ker bodo le tako takoj na vrsti, je opazila zdaj že nekdanja novomeška zastopnica pacientovih pravic Zlata Rebolj. Izpostavila je nezadostno dostopnost, kjer je zaznala tudi sistemske kršitve, in opozorila na neenakosti znotraj države. Pacienti v odročnejših krajih na primer nikakor nimajo enakih pravic kot tisti v mestih. »Starejši pacienti, ki nimajo znanja in možnosti za uporabo moderne tehnologije, so še dodatno omejeni pri dostopanju do zdravstvenih storitev izvajalcev,« je zapisala. Zaradi nedostopnosti izbranega osebnega zdravnika pa so bili pacienti primorani pogosteje obiskati urgenco.
Neodzivnost na klice
Celjska zastopnica Cvetka Jurak je izpostavila pripovedi pacientov o neodzivnosti na telefonske klice in elektronsko pošto. »Nezadovoljni so bili, ker so se morali za vsak pregled najaviti in nanj čakati tudi po več dni. Starejši so dejali, da so pri pregledih vse prevečkrat slišali, da so njihove težave posledica starosti in da naj se s tem sprijaznijo,« je dodala. Tudi celjska zastopnica je ocenila, da so bile čakalne dobe na mnogih področjih nerazumno dolge. Pacienti so se pritoževali tudi zaradi odpovedi terminov. Nekateri, ki so bili že sprejeti v bolnišnice in pripravljeni na posege, so bili tik pred posegom obveščeni o odpovedi. Iz bolnišnice so odšli, ne da bi dobili nov termin, je še opozorila Cvetka Jurak. Tudi sama opaža, da čakalne vrste v sistemu zVEM niso bile ažurirane in niso odražale dejanskega stanja. Pravica do spoštovanja pacientovega časa je bila kršena tudi ob predolgem čakanju na izvide in odpustna pisma, je ugotovila zastopnica. Kljub temu težave niso vseprisotne, je razvidno iz njenega poročila, v zdravstvu so opazne tudi dobre prakse. Kljub mnogim kritikam iz vrst pacientov se je v preteklem letu povečalo število izrečenih pohval o strokovnosti zdravstvenega osebja, prijaznosti in človeškem pristopu, je omenila celjska zastopnica.
Državno poročilo o varstvu pacientovih pravic za lansko leto, ki vključuje tudi druge podatke, še ni objavljeno. Prav tako še ni bil objavljen predlog zakonskih sprememb na tem področju. Opozorila, da so potrebne posodobitve, se iz leta v leto vrstijo tudi v vrstah zastopnikov pacientovih pravic.
